Arnika

Opis:

Arnika (Arnica Montana) je trajnica iz družine nebinovk (Asteraceae), ki zraste do 60 cm visoko. Ima pokončno, nerazvejano steblo, ki je poraščeno z dlačicami. Listi so podolgovati, jajčasti do suličasti in so v rozeti pri tleh, na steblu pa nasprotno razvrščeni. Na vrhu stebla se razvijejo veliki, živo rumeni do oranžni cvetovi v košastih socvetjih, ki cvetijo od junija do avgusta. Cvetovi imajo močan, prijeten vonj. Plodovi so drobna semena s šopkom belkastih laskov, ki omogočajo raznašanje z vetrom. Arnika je zaščitena rastlina, saj je zaradi nabiranja in izgube naravnih habitatov na mnogih območjih ogrožena.

Rastni pogoji in življenjski prostor:

Arnika najbolje uspeva na kislih, peščenih do ilovnatih tleh, na odprtih, sončnih ali rahlo senčnih rastiščih. Najpogosteje jo najdemo na gorskih travnikih, planinskih pašnikih, barjih in svetlih gozdnih obronkih, kjer so tla revna z dušikom. Razširjena je predvsem v srednji in južni Evropi. Zaradi intenzivnega kmetijstva, ki izriva njena naravna rastišča in zaraščanja zaradi opuščanja kmetijstva na drugi strani, je arnika v naravi postala redka.

Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti:

Arnika je cenjena zdravilna rastlina in ima dolgo tradicijo uporabe v ljudski medicini. Cvetovi arnike vsebujejo flavonoide, seskviterpenske laktone in eterična olja, ki delujejo protivnetno, protibolečinsko in antiseptično. Arnika se uporablja predvsem zunanje, v obliki mazil, tinktur in oblog za zdravljenje poškodb, udarnin, zvinov, vnetij in oteklin. Prav tako se uporablja za lajšanje bolečin v mišicah in sklepih. Notranje uživanje arnike ni priporočljivo, saj je rastlina strupena in lahko povzroči resne zastrupitve.

Zgodovina in tradicija:

Arnika ima dolgo tradicijo uporabe v ljudski medicini, zlasti na območjih, kjer je naravno razširjena. Že stoletja so jo uporabljali kot učinkovito zdravilo za poškodbe in bolečine, predvsem v goratih predelih Evrope. V nemški in alpski ljudski medicini je bila poznana kot "gorski tobak", saj so njeni posušeni cvetovi služili kot nadomestek tobaka. Arnika je pogosto povezana tudi z magičnimi praksami, saj naj bi varovala pred nesrečami in poškodbami. Danes je arnika priznana v sodobni fitoterapiji in homeopatiji, kjer se uporablja v različnih pripravkih za zunanje zdravljenje. Vendar pa je zaradi ogroženosti rastline njeno nabiranje v naravi omejeno, pogosto pa jo pridelujejo na zeliščarskih kmetijah za medicinsko rabo.