Latinsko ime Brassica oleracea L.convar. botrytis var.italica Plenck forma caput
Slovensko ime Bassano brokoli
Družina križnice
Opis
Gre za skupek petih ekotipov iste sorte zelja, rastline dvoletnice, ki je ob pobiranju visoka 40cm, podobna cvetači, samo da je manjša, velikosti glave in kakovosti listov svetlo zelene barve. Ti so rebrasti z gladkim ali nazobčanim robom, rastejo iz rozete na kratkem steblu, ki se veliko pred cvetenjem razveja, pri čemer zgosti hipertrofične peclje cvetov in oblikuje osrednje jedro, ki je užitni del. Če se ga ne pobere, zacveti s svetleče rumenimi cvetovi in zrastejo plodovi, rožiči z okroglimi rdečkasto-rjavimi semeni.
Rastni pogoji in življenjski prostor
Ta vrtnina, zahteva mnogo sonca. Seje se v setvenico konec junija, sadike pa se presajajo po 30-40 dneh, 3-4 na kvadratni meter, v srednje težka in odcedna tla. Okopava se, ko so sadike visoke višini 30-40cm. Zalivajo se po potrebi, potrebe po gnojilih so srednje velike, pri tem se upošteva dolžino biološkega ciklusa v obdobju pobiranja: od zgodnjega v decembru, do kasnega konec marca.
Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti
Brokoli je vrtnina, ki se uživa kuhana na pari, uporablja se za pripravo jedi s testeninami, juh, kot priloga in mešana z drugo zelenjavo.
Okus je mnogo bolj nežen in okusen, ima manj vonja kot cvetača.
Med tipičnimi jedmi naj omenimo: fižolova krema s srcem brokolija iz Bassana, bigoli (testenine iz svežega testa; op. prev.) v omaki iz inčunov in brokolija iz Bassana.
Popečen na ponvi z listi, ki varujejo češuljo ali pomešan v kremo se uporablja za pripravo minešter, predjedi in prilog glavnim jedem, pečenim v pečici.
Vsebuje kalij in več kalcija kot kravje mleko ter več vitamina C kot današnje pomaranče pri isti količini. Smatra se za eno najbolj pomembnih rastlin zaradi varovalnih učinkov pred nekaterimi degenerativnimi boleznimi - kot so nekatere oblike rakov - in kardiovaskularnimi boleznimi. Vsebuje še snovi, ki imajo antioksidacijske lastnosti, kot je sulforafan, snov, ki je eden od krivcev za vonj, ki se sprošča med kuhanjem.
Zgodovina in tradicija
Stoletja ga že gojijo na območju Bassana, izvira pa iz zelja, ki so ga poznali že Rimljani in Grki po sposobnosti preprečevanja skorbuta in obnavljanja. Smatra se, da je avtohtonega italijanskega izvora.
Viri
http: //www.provincia.vicenza.it/ente/la-struttura-dellaprovincia/servizi/agricoltura/pubblicazioni/il-broccolo
http://www.venetoagricoltura.org/upload/pubblicazioni/Atlantetradizionali/BroccolodiBassano