Češnjasta sliva "Riese Pio X"

Opis

Je divja sliva z modrim sadežem, izvira iz vzhodne Evrope in Azije. Rastlina proizvede velike količine cvetnega prahu. Ne preseže višine 8 metrov, je vitko, skoraj stožčasto, ko je mlado, razprto, ko je zrelo, s preobloženimi vejami, tako da visijo. Listi so izmenični in dlakavi na obeh straneh. Plod je okrogel in purpurno-modrikast, ima voskast oprh. Seme je orešek oblike skrajšanega mandlja, dolgega pol centimetra.

Rastni pogoji in življenjski prostor

Rada ima globoko, apnenčasto, tudi glineno zemljo, srednje rodovitno. Vrsta ne zahteva obrezovanja, kljub temu pa je priporočljivo ob oblikovanju krošnje upogniti veje. Je namreč pokončna in stožčasta rastlina, z upognjenimi vejami, ki se pogosto lomijo zaradi preobloženosti s sadeži.

Pred močnimi vetrovi se jo zavaruje z vetrolomnimi živimi mejami, obnavlja se jo s koreninskimi poganjki, saj njena življenjska doba ni prav dolga, poleg tega pa obrodijo bolje, če imajo lastne korenine.

Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti

Ta evropska sliva se v glavnem uporablja sveža in v mešanicah.

Sliva ima malo sladkorja, je nežnega okusa, aromatična ko je zrela, neokusna če ni. V Venetu se v glavnem uporablja zaradi fitoterapevtskih lastnosti in je, kot drugi sekundarni viri,  slabo poznana.

Je osvežilna, bogata z vitamini, regulira prebavo, blaži in je adstringentna.

Zgodovina in tradicija

Evropska sliva pripada vrsti sadnih dreves, ki so v Evropi med najbolj ogroženimi zaradi genetske erozije in izgube biološke raznolikosti. Ta ekotip je sorodnik divje vrste in ga najdemo v bližini podeželskih hiš, kjer so ga imeli tudi za nezamenljivo zdravilo za želodec.

Viri

AA. VV., Scoprire riconoscere usare le erbe, Milano 1997.