Latinsko ime Sambus nigra L.
Slovensko ime Črni bezeg
Družina pižmičevke
Opis
Bezeg je drevo, pogosto pa tudi grm, visok do 10m, z razprostrto gosto in oblasto krošnjo. Deblo je pokončno iz zelo razvejano že od podnožja, vijugasto in pogosto razcepljeno. Veje so nasprotne, krive in padajoče.
Listi so nasprotni, neparno pernato deljeni, sestavlja jih 5-7 ostrih eliptičnih segmentov z nazobčanim robom in so neprijetnega vonja.
Socvetje je večcvetno, sploščene kobulaste oblike, premera približno 20cm. Cvetovi so majhni s cvetnim vencem mlečno-bele barve.
Plod je črn, svetleč, okrogel koščičast sadež premera okoli 6 mm.
Rastni pogoji in življenjski prostor
Črni bezeg je vrsta, ki se nahaja po celotni Italiji od obalnih območij do visokogorskega pasu. Izvira iz svežih in vlažnih gozdov v grapah, kasneje se je razširil tudi v druga okolja in je danes zelo pogost tudi v naseljenih območjih.
Cveti med aprilom in junijem, cvetove se pobira maja.
Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti
Iz te rastline je mogoče ekstrahirati različne snovi, med katerimi tanin, saharozo, esencialno olje, barvila, vosek in smole. Iz tega razloga se jo uporablja v ljudskem zdravilstvu.
Cvetovi se uporabljajo za pripravo pijač, plodovi za sirupe, sokove, marmelade in likerje. Pri pripravi je potrebna pozornost, saj so listi, če se zaužijejo, strupeni.
Iz cvetov bezga se lahko pripravi tudi slaščica: omleta iz bezgovih cvetov.
Generično ime izvira iz grškega 'sambuke', glasbenega instrumenta, ki je izdelan iz mehkega lesa; specifično ime namiguje na črno barvo plodov.
Povezave na bibliografijo
http://mitel.dimi.uniud.it/flora/scheda.php?id=752
http://www.floraitaliae.actaplantarum.org/viewtopic.php?t=11933