Črni trn

Opis

Lesnata rastline velikosti od 0,5 do 3 m. Ima deblo, ki se štrleče razvejuje, kratki poganjki so trnati. Trni so preoblikovani kratki poganjki, nastalai kot prilagoditev na sučna obdobja. Lubje na deblu je črnikasto, na mlajših vejah rdečerjavo, dlakavo ali polsteno dlakavo. Korenine se močno razraščajo, iz njih počenejo novi grmi., tako da nastanejo manjši sestoji črnega trna. Listi so podolgovato jajčasti, premenjalno razvrščeni, pogosto v skupinah. Na dnu listne ploskve so medovne žleze. okrog 1,5 cm veliki cvetovi počenejo na trnatih poganjkih, vonj imajo po mandljih. plod je velik okrog 1 cm, kroglast, temnomoder, z eno koščico, v kateri je eno seme. 

Razširjenost: od nižine do sredogosrkega pasu

Zanimivosti

Po starem izročilu, veje črnega trna, kismo jih 4. decembra, na praznik Sv. Barbare, narezali in dali v vazo,

ob Božiču že zacvetijo in tako naznanijo srečo in zdravje v naslednjem letu.

Sv Barbara velja za zaščitnico vsehljudi, ki se bojijo strele, ljudi, ki delajo v nevarnosti nenadne in nasilne smrti. Med njimi rudarjev, kamnosekov in drugih. Po legendi je živela v 3.stoletju v Nikomediji, mestu v severozahodni Mali Aziji ob Marmarskem morju.

Uporaba v zdravilstvu in kulinariki

Cvetovi, lubje in plodovi vsebujejo flavonoide, tanine, glikozide. Učinkovito delujejo kot astrigenti, odvajalno, protivnetno, znižujejo vročino, krepijo želodec. Iz plodov pripravljamo tudi alkoholne pijače. 

"Čaj iz črnega trna priporočajo kot dobro in milo odvajalo, ki pa hkrati krepi želodec, pospešuje tek in odpravlja želodčne krče. Čaj dobro čisti kri, odpravlja kožne izpuščaje, zdravi nečisto kožo. priporočajo ga tudi za odvajanje vode, pri bolnih ledvicah, kamnih in vodenici. Iz plodov lahko naredimo zelo okusen sok, ki pospešuje iztrebljanje in pomaga proti zaprtju. Mlarmelada iz plodov se obnese zlasti pri starejših ljudeh, ki nimajo zjutraj teka, ker želodec še ni izločil potrebnih sokov. Za otroke, ki so zaprti in nimajo teka, ali imajo težave pri iztrebljanju, takole pripravimo sirup s sladkorjem: cvetje nekaj časa vre v vodi, nato precedimoin pretlačimo skoziplatneno krpo, dodamo enako količino sladkorja, ponovno prekuhamo in nalijemo v steklenice. Ta sirup je zelo dober za otroke kot blago odvajalo.

Čaj iz skorje čnega trna zdravi srčno astmo." Jagode nabiramo oktobra in novembra, sušimo na prostem, nato pa previdno z zmerno temperaturo, z umetno toploto. Cvetje nabiramo marca in aprila, liste aprila in maja, takoj ko odcveti, korenine pa oktobra in novembra.

 (S. Ašič, str.:47)

VIRI:

Domača lekarna patra Simona Ašiča; Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč (prenovljena izdaja, 2.ponatis, 2011)

Pintar, L., Seliškar, A., Cvetje slovenske dežele, Florula Slovenica,  Založba Narava d.o.o., Kranj 2015

http://www.kmetija.si/crni-trn-za-sreco-in-zdravje/

https://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.omorika.si/f/pics/grmovnice_vrtnarstvo_vrtnarija/Prunus_spinosa_1_b.jpg&imgrefurl=http://www.omorika.si/sl/grmovnice_vrtnarstvo_vrtnarija/Prunus_spinosa/&h=525&w=700&tbnid=NBsBaAjpyov2EM:&q=%C4%8Drni+trn&tbnh=150&tbnw=200&usg=__9-txBJbU1Uo8EXHAQEcSnnerZb4%3D&vet=12ahUKEwiH-OX2l7jcAhVP-aQKHWG3BjQQ_B0wZHoECA8QCQ..i&docid=JkD8sskmu7ipbM&itg=1&sa=X&ved=2ahUKEwiH-OX2l7jcAhVP-aQKHWG3BjQQ_B0wZHoECA8QCQ