Latinsko ime Phaseolus vulgaris L. var.Meraviglia di Venezia
Slovensko ime fižol beneško čudo
Družina fižolovke
Opis
Tipično območje pridelave se nahaja severno od Beneške lagune v občini Cavallino - Treporti.
Je enoletna rastlina, ki uspeva pod soncem, plezalka, ki jo podpirajo mreže ali fižolovke. V višino zraste 150-200cm, nekatere selekcije so pritlikave in ne potrebujejo podpore. Pobirajo in uživajo se v strokih, preden se pričnejo debeliti semena, ko postanejo značilne rumeno-kremne barve, so široki, potlačeni in še mehki.
Rastni pogoji in življenjski prostor
Plezalne sorte so najzgodnejše in se gojijo v toplih gredah kot zgodnje kulture. Sadijo se tudi na prostem, v tem primeru se jih seje od sredine aprila do začetka junija. Pobirajo se od junija do konca septembra. V nasadih plezalnih sort se predvideva razdalja med vrstami 150cm in razdaljo v vrsti med semeni 8-10cm. Pritlehne sorte se razporedijo v vrstah na razdalji 80cm, eno seme na 3-5 cm. Obirajo se ročno, postopoma vsak dan, en mesec.
Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti
Uživajo se kuhani, zabeljeni z oljem in obilico peteršilja.
V ustih so mehki, brez vlaken, bogatega in prijetnega okusa.
Meravegie cons, so komaj skuhani stroki in na vroče zabeljeni z oljem, peteršiljem in česnom. Stročji fižol se pogosto uporablja kot priloga ali pečen v ponvi s paradižnikovo omako.
Kot drugi stročji fižoli, ki se tako imenujejo ker uživamo cele s stroke, imajo omejen vnos beljakovin in kalorij v primerjavi s fižolom v zrnju. So lahko prebavljivi, osvežujoči in bogati z vitaminom A.
Zgodovina in tradicija
Kultivirati so ga začeli v pred-kolonialnem obdobju v Srednji Ameriki. Je ena od rastlin, ki so bile v Evropo prenešene po odkritju Amerike. V nekem zapisu iz leta 1614, ki ga je napisal Giacomo Castelvetro o rastlinah, ki so jih gojili v tistem času v Italiji, naletimo na zanimiv opus, ki obravnava “turke”, izraz, ki je pomenil rastline gojene v Italiji, vendar tujega izvora. Poleg tega navaja navado beneških dam, ki so gojile fižol v lesenih zabojih na oknih. Pustile so, da zarastejo rešetke, da bi zasenčile sončne sobe, in se zavarovale pred nediskretnimi pogledi.
Viri
AA.VV., La tipicità agroalimentare in provincia di Venezia - Venezia 2015.
http://www.agricoltura.provincia.venezia.it/html/att_promozione_prodotti.asp?IDCat=6&view=dett&IDItem=42