Granatno jabolko ‘Sv.Pieter’

Opis

Granatno jabolko je drevesna rastlina, grmičaste rasti, trdoživa, močna, visoka 4-5m in sposobna prilagajanja na različne rastne razmere.

Njene korenine so zelo površinske in se razvijajo precej vodoravno, imajo pa velikansko sposobnost absorpcije.

Zaradi pogostih izrastkov še posebej v mladi dobi, granatno jabolko razvije več bazalnih debel, zaradi katerih sčasoma, če se pusti, da raste prosto, pridobi grmičast in precej neurejen videz.

Iz debla se razvijejo številne glavne in sekundarne veje, ki rastejo pokončno in navpično, so bolj ali manj trnte, še posebej na vrhu.

Rastlina je listopadna. Listi so suličaste ali ovalne oblike, dolžine 4-6 cm, usnjati in zaobljeni na vrhu.

Cvetovi granatnega jabolka so opazni, posamični ali združeni v skupine po 2 do 7, s širokim, konkavnim in mesnatim cvetiščem, z zvonasto in prav tako mesnato čašico, ki se ohrani tudi ko je plod zrel.

Cvetnih listov je od  5 do 9, izmenjujejo se z večjimi čašnimi listi, ki so tanki, hrapavi in škrlatne barve.

Čašnih listov je od 5 do 9, so krajši od cvetnih listov in oblikujejo odporno čašo "zobčaste" oblike.

Cvetovi,  ki se oblikujejo so lahko dveh vrst: plodni dvospolni cvetovi z odebeljenim podnožjem ali  vzdržljivi cvetovi, tako imenovani nepopolni ali sterilni.

Sadež je jagoda, ki se imenuje balausta, premera približno 6-15 cm, včasih tudi večja, znotraj je razdeljena v predelke.

Semena lesne konsistence so posamično ovita v tenko plast sočne pulpe in jih ovija spužvasto belo tkivo.

Rastni pogoji in življenjski prostor

Gojijo ga po celi Italiji, v bolj sredozemskem območju, pa tudi na področjih kjer uspevajo vinogradi, saj ima visoko sposobnost prilagajanja, čeprav vegetativno obnašanje, način razvoja, odvijanje fizioloških faz kažejo na posebno povezavo s klimatskimi in okoljskimi pogoji ter s krajem, kjer se ga posadi in vzgaja. 

Granatno jabolko se relativno enostavno razmnožuje z lesenimi potaknjenci.

Najbolj običajna razporeditev v nasadu je 4 x 4m.

Vzgajajo se v kotlasto krošnjo ali palmeto, kar je odvisno od strategije gojenja.

V naših krajih se sadeži pobirajo oktobra.

Zaradi omejevanja pretirane vegetativne rasti in spodbujanja rasti plodnih cvetov ter rodnosti se ga obrezuje pozimi in spomladi.

Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti

Iz granatnega jabolka se v glavnem uporabi svež sadež ali še bolje semenske ovoje ali sok, ki se pridobi iz slednjih.

Skorjo korenine so nekoč uporabljali kot sredstvo proti glistam. Danes se sadež uporablja za: sokove in pijače, aperitive, sladolede, sladice, v solatah in hladnih prilogah, za rižote in dodatek različnim jedem.

Semenski ovoji in  sok imata prevladujoče sladek, delno aromatičen okus, kar je odvisno od stopnje zrelosti in zato značaja sladkorja.

Nekatere sorte so še posebej kisle.

Sadež se uživa svež.

Sadež je hranilen, odžeja, je aromatičen in prijeten za želodec. Plod je bogat s sladkorji, antociani, vitamini, mineralnimi solmi.

Pripisujejo mu mnoge zdravilne in terapevtske lastnosti, tako da ga lahko upoštevamo kot zdravilno rastlino v pravem pomenu besede. Novejše znanstvene raziskave mu dajejo velik pomen:

protivnetno in antioksidacijsko delovanje zaradi prisotnosti polifenolov;

preprečevanje staranja celičnih tkiv in degenerativnih bolezni;

varovanje kardiovaskularnega sistema, izboljševanje kroženja krvi in preprečevanje zatrjevanja ter mašenja žil;

regulacija krvnega tlaka;

regulacija količine holesterola;

preventiva in kurativa tumorja prostate, upočasnjevanje razvoja rakavih celic in degeneracije zdravih;

preventiva pred razvojem drugih tumorjev, še posebej tistih pljuč, požiralnika, debelega črevesa in kože;

antibakterijsko delovanje pri vnetjih pljuč, prebavil in sečil pred bakterijami Pseudomonas, Salmonella, Escherichia coli in Staphylococcus;     

Zgodovina in tradicija

Granatno jabolko je vrsta, ki izvira iz jugozahodne Azije, še posebej iz Irana, Afganistana, Azerbajdžana, Armenije, od koder se je razširila v Turčijo, Palestino, Egipt in Izrael. Iz Palestine so ga Feničani in Kartažani prenesli na sever Afrike, od koder so jo pobrali Rimljani, ki so ga poznali pod imenom Malum punicum (kartažansko jabolko).

Pri vsaki podeželski hiši v Venetu raste vsaj ena rastlina granatnega jabolka, zasajena poleg zidu hiše, kleti ali hleva, kot pozdrav blaginji in sreči ali ob rojstvu otroka.

Granatno jabolko predstavlja tudi sprejemanje in izmenjavo med narodi in končno, prej kot živilo je bil zdravilna rastlina.

Viri

J.BALLARINI, Erbe da mangiare, Mondadori Milano 2001.

P. D'ANIELLO, A. FORILLO,V. PATTI, Melograni, Edagricole Calderini Bologna 2000.

C. DURANTE, Herbario nuovo. Appresso Bartolomeo Bonsadino e Tito Diani, in Roma, Roma 1585.

P. LIEUTAGHI, Il libro degli alberi e degli arbusti, Rizzoli Milano 1981.

S. PIGNATTI, Flora d'Italia, Bologna 1982.

L. POMINI, Erboristeria Italiana, Minerva Medica Torino1973.

L. POMINI, Vegetali, alimenti, medicamenti dell'uomo, Città 1979.

https://piave.regione.veneto.it/resource/resolver?resourceId=3458e211-77e9-4d99-9251-ed102c0c1001/frimefrusu.pdf

http://luirig.altervista.org/flora/taxa/index1.php?scientific-name=punica+granatum