Jerebika

Opis:

Jerebika (Sorbus aucuparia) je listopadno drevo ali večji grm iz družine rožnic (Rosaceae), ki zraste od 5 do 15 metrov visoko. Ima pokončno, razvejano krošnjo, mladi poganjki so rahlo kosmati, kasneje pa postanejo gladki. Lubje je sprva gladko in sivo, pri starejših drevesih pa rahlo razpoka. Listi so sestavljeni, pernato deljeni in sestavljeni iz 9 do 15 ozkih, eliptičnih lističev z nazobčanimi robovi, ki so na zgornji strani temno zeleni, na spodnji pa svetlejši. Cvetovi so beli, majhni in združeni v velika, gosta kobulasta socvetja, ki cvetijo od maja do junija. Plodovi so drobne, okrogle, oranžno-rdeče jagode, ki dozorijo zgodaj jeseni in ostanejo na drevesu tudi pozimi.

Rastni pogoji in življenjski prostor:

Jerebika uspeva na različnih tipih tal, a najbolje uspeva na rahlo kislih, dobro odcednih in zmerno vlažnih tleh. Je izjemno odporna rastlina, ki prenese hladna, vetrovna in izpostavljena rastišča, zato jo pogosto najdemo v goratih predelih Evrope, vse do 2000 metrov nadmorske višine. Raste na gozdnih robovih, v svetlih gozdovih, na planinskih travnikih, ob gozdnih poteh ter na degradiranih tleh, kot so rudarske jame in opuščene kmetijske površine. Pogosta je po vsej Evropi, vključno s sredogorskimi in višinskimi območji.

Jerebiko v zasaditve divjih rastlin umeščamo kot srednje veliko pionirsko drevo, ki je dobro odporno proti zmrzali, dokaj odporno proti vetru ter začasno poplavljenost korenin. Občutljivo je na dolgotrajne poletne suše. Predvsem je opazna od avgusta do okrobra, ko močno plodi z svetlo rdečimi okroglimi plodovi, ki so hrana pticam. Sadimo jo v sončno do delno zasenčeno lego.

Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti:

Plodovi jerebike so užitni, a nekoliko trpki, zato se najpogosteje uporabljajo po predelavi. Iz plodov se izdelujejo marmelade, želeji, kompoti in likerji. Plodovi vsebujejo veliko vitamina C in antioksidantov, a surovi lahko povzročijo blage prebavne težave, zato jih je priporočljivo pred uživanjem termično obdelati. Tudi Jerebika je v ljudski medicini znana po svojih blagodejnih učinkih. Plodovi in skorja se uporabljajo kot blago odvajalo, diuretik in za lajšanje prebavnih težav. Plodovi so se tradicionalno uporabljali tudi za krepitev imunskega sistema in zdravljenje prehladov.

Zgodovina in tradicija:

Jerebika je bila skozi zgodovino v evropski kulturi pogosto povezana z magijo in zaščito pred zlimi duhovi. V nordijski mitologiji je veljala za sveto drevo, povezano z bogovi. V slovanski tradiciji so jo sadili blizu domov, saj naj bi prinašala srečo in odganjala zle sile. Ime "aucuparia" izhaja iz latinske besede za lov na ptice, saj so z jerebikinimi jagodami privabljali ptice za lov. Jerebika je tudi pomembna medonosna rastlina, njeni plodovi pa so pomemben vir hrane za številne vrste ptic in divjih živali, predvsem v zimskem času. Poleg tega jo pogosto uporabljajo v okrasnih zasaditvah zaradi lepih cvetov in privlačnih plodov.