Kapus, broskva

Opis

Je dvoletnica ali trajnica z olesenelim steblom v podnožju. Listi bazalne rozete so zeleno-modri, gladki, podaljšani, valoviti in na vrhu zaobljeni; na steblo so pritrjeni s peclji. Stebelni listi se ločijo po tem, da so podaljšani in rastejo neposredno brez peclja. Cvetovi s štirimi cvetnimi listi so svetleče rumene barve, razpostavljeni križno in velikosti 1,5 in 3,0cm. Iz njih se razvijejo rožiči (plod, ki je tipičen za križnice), dolgi približno 6cm, ki se končajo s kljunom oblike stožca.  

Rastni pogoji in življenjski prostor

Izvorni habitat so domnevno apnenčaste pečine Evrope in Sredozemlja. Gre torej za vrsto, ki ne zahteva mnogo organskih snovi, ki ji ustreza sajenje aprila, ne mara presajanja in potrebuje redčenje. Če je samorasla, se pobira pred poletno vročino. Gojeno se omehča s presežkom humusa in namakanjem.

Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti

Dandanašnji uživanje te rastline ni znano, najsi bo zaradi redkosti ali pa zaradi zamenjave s sortami, ki iz nje izvirajo. Lahko predpostavljamo, da gre v primerjavi z vrtninami, ki iz nje izvirajo, za zelenjavo, ki je surova bolj pikantna, kuhana pa bolj okusna.

Čeprav ne poznamo tipičnih jedi, lahko po analogiji predpostavljamo, da so enake kot pri kolerabi, zelo okusne so mlade rastline, popražene v ponvi.

Predpostavlja se, da so hranilne in fitoterapevtske lastnosti bolj izražene od sort vrtnin, ki iz nje izvirajo, morda tudi kontraindikacije zaradi pretiranega uživanja, vendar iz literature ni znanih podatkov.

Zgodovina in tradicija

Ta divja rastlina je predhodnica vseh kapusnic, ki jih gojimo danes in ki pripadajo tipologijam glavnatega zelja, ohrovta, cvetače in brokolija. Zanimanje zanj je veliko zaradi možnosti razvoja novih in bolj trpežnih sort od današnjih.

Viri

Pignatti S., 1982 - Flora d'Italia. Vol. 1 Edagricole, Bologna