Koromač

Opis
Koromač izhaja iz osrednjega Sredozemlja, kot divje rastoča rastlina pa se je razširil po vseh celinah. Na območju Orienta so ga uporabljali že tisočletja pred našim štetjem. Staro Grško ime za koromač je marathon – beseda je izpeljanka iz glagola hujšati, saj je bil priljubljeno sredstvo za zmanjšanje telesne teže.

Rastlina je trajna ali dvoletna. Steblo je pokončno in košato razvejano, do 2 m visoko, zeleno z modrikastim pridihom. Listi so nitasti, 0,5 mm široki. Cvetovi so rumeni, v dvojnih kobulastih socvetjih. Cveti od julija do oktobra. Plod je podolgovat, rebrast, rjavkasto zelene barve, 6 – 10 mm dolg in 4 mm širok. Vsebuje več semen. Sejemo oz. sadimo marca in aprila. Plodove nabiramo septembra in oktobra. Mlade liste nabiramo vse leto. Koromač se zlahka širi in razmnožuje s semenom.

F. vulgare var. azoricum je gojena različica koromača z mesnato odebeljenim steblom – gomoljem. Poznamo veliko sort gojene različice. Večino od njih sadimo avgusta in gomolje pobiramo septembra in oktobra. Če sadimo prezgodaj, nam lahko uide v cvet in ne tvori gomolja. Rastline so manjše od divje rastočih.

Rastni pogoji in življenjski prostor
Potrebuje sončno rastišče in dovolj toplote čez vse leto, podobno kot v njegovi izvorni domovini. Tla naj bodo dobro odcedna, vlažna in bogata z organsko snovjo. V divjini uspeva tudi na bolj sušnih in revnih tleh (nasipi, brežine ob rekah).

Uporaba v kulinariki
Čaj iz plodov je od nekdaj znano sredstvo za lajšanje krčev prebavil in preprečuje napenjanje. Eterično olje komarčka daje jedem prijeten vonj, okus je pikantno sladek. Največ ga vsebujejo gomolji. Mladi listi se uporabljajo kot dodatek v solatah, ribjih jedeh, omakah, juham, paradižnikovi in glavnati solati. Plodovi imajo rahel vonj po senu, dodajajo se pri peki kolačev in kruha. Gomolj se uporablja v solati.

Viri:
https://www.bodieko.si/koromač
Karin Greiner, Angelica Weber: Zelišča od A do Ž, Narava d.o.o. Kranj, 2007