Kutina

Opis 

Kutina je listopadno majhno drevo ali grm z oblasto, gosto krošnjo in vijugastim deblom. Mlade vejice so najprej dlakave in sivkaste ali rumenkaste, s časom postanejo gladke z lubjem sivo-rjave barve. Višina se giblje od 1,5 do 8 m.

Listi so izmenični, preproste ovalne ali elipsaste oblike, dolgi do 10cm, s celim robom, zgornja stran je temno zelene barve, spodnja sivkasta, pokrita z gostimi dlačicami.

Posamični cvetovi zrastejo z vrhov vej iz dlakastih pecljev. Čašni listi z dlakavo zunanjo stranjo so suličasti z nazobčanim robom. Cvetni venec sestavlja 5 belih ali rožnatih cvetnih listov. 

Sadeži so pečkati plodovi, kroglaste ali hruškaste oblike, dolgi do 10cm, pogosto grčasti, nezreli so zeleni in dlakavi, ko dozorijo postanejo gladki in intenzivno rumene barve. Meso je trpko in aromatično. Sadeže se pobira jeseni.

Rastni pogoji in življenjski prostor

Gre za naturalizirano vrsto, ki raste samoniklo na obronkih gozdov v grmiščih na globoki in bogati zemlji od ravnine do n.m.v 1500m. 

Rada ima sončne kraje in zahteva dovolj vode.

Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti

Sadež se uporablja za izdelavo marmelad.

Nekoč je bila ta rastlina vedno prisotna na dvoriščih kmečkih hiš in so jo pogosto uporabljali kot podlago za druge sadne vrste. 

Kutina ima osvežilno-adstringentne in protivnetne lastnosti za prebavila.

Zgodovina in tradicija

Kutina je rastlina, ki jo poznajo že od nekdaj. Za Grke je bila sveta; za Afrodito je bila simbol ljubezni in plodnosti. 

Kutini so rekli "chrysómelon" oziroma "zlato jabolko", in je navdihnila legendo o Herkulovih zlatih jabolkih.

Viri

http://www.floraitaliae.actaplantarum.org/viewtopic.php?t=24154