Majaron

Opis
Majaron je nizko trajno zelišče, vendar pri nas na prostem prezimi le na Primorskem. Drugje ga gojimo kot enoletnico. Steblo zraste 20 – 50 cm visoko, je pokončno in močno razvejano. Stebla so puhasta, štirioglata in včasih rdečkasto obarvana. Listi so majhni, jajčasti in lepljivi. Na steblu so nasprotno nameščeni, sedeči ali kratkopecljati in celorobi, na obeh straneh dlakavi. Cvetovi so svetlo rdeče do bele barve in tvorijo klasasta socvetja. Cveti od junija do avgusta. Vejice nabiramo tik pred cvetenjem, ko je najbolj aromatičen. Zelo rade ga obiskujejo čebele. Obrezujemo ga lahko 2 – 3 x letno. Sadimo marca ali aprila. Cela rastlina je zelo aromatična. Majaron izhaja iz Sredozemlja, od koder se je razširil po arabskih deželah in v Egiptu.

Rastni pogoji
Za rast rabi mnogo toplote in sonca. Tla naj bodo lahka, propustna in dobro založena. Zahteve po vodi so majhne. Je zelo nezahtevna rastlina.

Uporaba v kulinariki
Vsebuje močna eterična olja, mineralne snovi, grenčine in čreslovino. Majaron naj bi bil učinkovito naravno pomirjevalo. Znižuje krvni tlak, pospešuje izkašljevanje sluzi pri trdovratnih vnetjih dihal. Uravnava prebavo in blaži krče živčnega izvora. Pripravki iz eteričnega olja za zunanjo uporabo blažijo bolečine v sklepih in mišicah ter glavobol. Ima protibakterijsko in protiglivično delovanje. Rastlino pripravljamo v obliki čaja, mazila, olja, poparka ali kot začimbo. Začinjamo predvsem meso: pečenke, klobase, jagnjetino, svinjino. Lahko ga dodajamo tudi zelenjavnim enolončnicam in juham. Majaron je zelo pogosta in značilna začimba v slovenski kuhinji.

Viri:
http://zdravplanet.blogspot.com/2007/12/majaron-origanum-majarona-l.html
Karin Greiner, angelika Weber: Zelišča od A do Ž, Narava d.o.o. Kranj, 2007