Latinsko ime Pyrus communis L.
Slovensko ime Martinova hruška
Družina rožnice
Opis
Je sadno drevo visoke, pol pokončne rasti v mladi dobi. V odrasli in stari dobi pa postane krošnja oblaste oblike z vejami obrnjenimi navzdol proti zemlji. Sorta potrebuje precej časa, da pride v rodnost, zato pa ima dolgo življenjsko dobo. Odrasle rastline dosežejo velike višine in imajo precejšen premer debla (do 60 cm). Ima ovalne liste z ostrim vrhom, svetleče zelene barve, medtem ko je spodnja stran bolj svetla in ima v fazi klitja zelo opazne bele dlačice, kar pomeni, da bi ta sorta lahko pripadala vrsti Pyrus nivalis. Cvetovi so združeni v češulje s mnogimi prašniki, ki imajo velike prašnice živo rdeče barve.
Sadeži manjše velikosti (prbl. 80 g) so sferične oblike z dolgim ravnim ali nekoliko ukrivljenim pecljem. Lupina je najprej zelenkasta, kasneje privzame barvo rjavega usnja. Meso je najprej belkasto, močne konsistence, taninsko trpkega okusa, kasneje, ko postane rjavo, pa je mehko in sladko. Semena so jajčaste oblike, gladka, rjavo-črna. Hruške se pobira konec oktobra ali v začetku novembra, odvisno od nadmorske višine.
Rastni pogoji in življenjski prostor
Gre za precej rustikalno sorto (raste tudi v posebej hladnih dolinah, na primer v Rezijanski in Raklanski dolini), rada ima svetla okolja s svežo, globoko in prepustno zemljo. Zmrzali dobro prenaša, ne pa tudi tistih spomladanskih. V Karniji posamezna drevesa redno obrezujejo in jih gnojijo z zmernimi količinami organskih gnojil. Fitosanitarni posegi niso potrebni.
Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti
V različnih območjih Karnije sadeže Pêr Martìn še dobro poznajo in jih uporabljajo predvsem za proizvodnjo sadnih vin in žganj.
Zgodovina in tradicija
Prisotnost hrušk sorte Pêr Martìn je v FVG zabeležena že od davnine.
Še posebej v Rezijanski dolini, kjer se še najdejo stara drevesa, katerih sadeže imenujejo "te mìke rùske" (oziroma "majhne hruške"), jih tradicionalno uporabljajo za proizvodnjo sadnega vina. Dobra rodnost sadja, ki se uporablja za proizvodnjo sadnega vina je dokumentirana s prisotnostjo različnih priprav, kot so drobilniki in preše ter drugi pripomočki.
Končno so hruške sorte Pêr Martìn znane tudi v gorskih predelih Slovenije v bližini meje z Italijo. V tem primeru jih imenujejo tepke. Ta različica sadnega vina je, kot kaže razširjena tudi v drugih predelih Slovenije in Avstrije (Koroška in Štajerska).
Viri
http://www.ersa.fvg.it/divulgativa/prodotti-tradizionali/vegetali-naturali-o-trasformati/pera-per-martin