Navadni morski koprc

Opis

Trajna zelnata rastlina, voskasta, visoka 20-30 cm, z nitkastimi koreninami in zelo dolgim plazečim, upogljivim in črtastim steblom, ki je delno olesenelo, s cvetnimi osmi obrnjenimi navzgor. Listi so široki, linearni, mesnati, svetleči in koničasti. Cvetovi so belo-rumeno-zelenkaste barve in so združeni v kobule z 10-20 žarki (peclji) ter zaokroženimi cvetnimi listi. Plod je rožek (suh plod), debel, ovalne oblike, velik 5-6 mm, rumenkast ali rdečkast, ima 10 vzdolžnih reber in spužvasto tkivo s funkcijo plavanja v perikarpu, tako da se lahko potem, ko pade v morje, enostavno seli vzdolž obale. Cveti junija-avgusta.

Rastni pogoji in življenjski prostor

Morski koprc je rastlina, ki je tipična za skalnate morske brežine in za različne podlage, vendar vedno slane in v prisotnosti kamnitih komponent (plaža, pomoli, nasipi, pečine, klifi). Značilen je za področje vzdolž Murazzov beneškega Lida in za notranje obale kanalov (rio in fondamenta) lagunskega mesta, za podnožja mostov in niše hiš, vedno v stiku s slano vodo, tako da ga ta škropi in je za krajša obdobja lahko potopljen v morje. Razmnožuje se brez težav s semeni na zemlji, ki ne sme biti glinena in je bolje, če je rahla. Pri gojenju ima določene sposobnosti prilagajanja, tako da lahko postne letna rastlina, kar je poleg tega, da je povezano z razvojem bazalnih poganjkov, odvisno od vrste substrata in vlažnosti ter pretočnosti terena.

V rastlinjaku je v fazi kalitve in začetnega razvoja poganjkov občutljiv na glivice Phitium, ki bi se lahko nahajale v zemlji.

Sončni žarki spodbujajo razvoj in koncentriranje aromatičnih komponent. Seje se neposredno ali s presajanjem konec marca – začetek aprila, gostote 7-8 rastlin/m2 z medvrstno razdaljo 45cm. Sledi normalna  obdelava. Pobirajo se vršički, listi in semena, odvisno od uporabe.

Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti

Morski koprc je v kuhinji zelo vsestranska rastlina, čeprav v zelo določenem kontekstu: v juhah, solatah, ribjih jedeh ali sicer v zelo vodnatih jedeh. V kuhinji se uporabljajo mladi brsti, sveži nadzemni deli, listi in plodovi v presnih solatah in prilogah. Listi in poganjki se lahko vlagajo v kis ali slanico, kot aromatična zabela, za poudarjanje okusa, v zeliščnem maslu pri pripravi jedi na osnovi ribe, včasih skupaj s pehtranom, timijanom in baziliko, v ribjih juhah in v vinih ter aromatiziranih kisih.

Zaradi značilne in nekoliko ostre arome solatno-aromatičnega okusa, včasih s sladkim pridihom in grenkim priokusom, se uporablja za vlaganje v kis ali v slanico, tako kot kapre.

Bogat je z esencialnimi olji, flavonoidi, polifenoli, vitamini in minerali. Je diuretik, antiskorbutik in razkužilo za sečila. Rastlina je bogata s sokovi in hranilnimi ter funkcionalnimi snovmi, še posebej z minerali, med katerimi naj izpostavimo jod. V antičnem zeliščarstvu je bila uvrščena med "modularne" in "reševalne" rastline, s spodbujevalnim delovanjem na presnovo.

Zgodovina in tradicija

Morski koprc je zelo reprezentativna vrsta, skupaj z mrežico Limonium, iz skupine halofilne flore in na nek način, zaradi mest na katerih raste, predstavlja prehod med naravnim in antropskim okoljem. Tudi zaradi bogastva okusov je most med preprosto in vrhunsko kuhinjo. Poleg tega je prepoznavna trojna vrednost: zdravilna, začimbna in hranilna rastlina. Povezava te rastline z okoljem v katerem raste, je močno izražena v organoleptičnih lastnostih, od “mejnega”, ki niha med zemljo in vodo do "voskastih" listov, zaradi katerih je odporna na neposredni stik s slano morsko vodo.

Viri

N. ANORE’, D. CALZAVARA, L. SALVIATO, La vegetazione delle barene, Venezia1984.

G.CANIATO , E. TURRI, M. ZANETTI, La laguna di Venezia, Verona 1995

G.PICCHI, A. PIERONI, Le Erbe: Atlante dei prodotti tipici, AGRA e RAI Roma 2005.

S. PIGNATTI, Flora d'Italia, Bologna 1982.

L. POMINI, Erboristeria Italiana, Minerva medica Torino1973.

http://www.atlantedellalaguna.it

http://www.istitutoveneto.org/venezia/divulgazione/pirelli/pirelli_2005_it/Banca_Dati_Ambientale

192.168.10.66/pirelli_new/divulgazione/valli/index4944.html