Navadni osočnik

Opis

Salicornia veneta je zaščitena vrsta in je uvrščena na rdeči seznam rastlin, ki jim grozi izumrtje. Iz tega razloga bomo uporabili navadni osončnik Salicornia europea, ki se tudi nahaja v Beneški laguni.

Salicornia veneta se lahko smatra za simbol območja Beneške lagune in njenih prebivalcev, saj dokazuje, kako je mogoče živeti v navidezno negotovem, nedoločenem okolju, kjer se stikata in pomešata zemlja in voda in kjer se živi v dinamičnem ravnovesju. V preteklosti se je v "duhu" osončnika priseljeno prebivalstvo znalo prilagoditi in sobivati s tem področjem.

Salicornia veneta verjetno ni bila nikdar gojena.

Nasprotno pa se zdi, da je bilo v Puliji nekaj poskusov vzgajanja drugih vrst osončnika ali da so pobirali samoniklega.

Letna rastlina, s cvetno osjo, na pokončnih steblih razvejanih v piramido, členkastih in nabreklih v sredini, visokih 30-50 cm lahko raste na slani podlagi. Listi so nasprotni, zelo blizu steblu, tako da  se zlijejo z njim in so zelo majhnih dimenzij. Cvetovi so nerazviti, majceni, luskasti, združeni v skupine po tri nasproti listom. Plodovi so zelo dlakavi, rožki, suhi sadeži, ki se potem ko so zreli ne odprejo. Cveti od avgusta do septembra.

Rastni pogoji in življenjski prostor

Rod Salicornia raste v slanih in vlažnih okoljih, v blatu, na plažah, sipinah, nižjih predelih baren, kjer je podlaga občasno in za krajši čas poplavljena. Potrebno je poudariti, da je ta rastlina endemična, saj jo najdemo samo v Beneški laguni in v nekaterih sosednjih področjih. Salicornia veneta raste v laguni skupaj z navadnim osončnikom Salicornia europaea K., vrsto, ki je bolj razširjena in jo najdemo tudi na drugih slanih, blatnih, nizkovodnih področjih Italije, in Salicornia ramosissima J. Woods, ki je bolj redka. Razvrstitev in prepoznava različnih vrst Salicornie je precej zahtevna in se jo vedno izvaja na svežem materialu in na več primerkih.

Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti

Osončnik je edinstvena in posebna gastronomska sestavina, ki zahteva dobro poznavanje priprave in kuhanja. Uporabljajo se listi in mlade vejice, ki se jih na hitro prevre in potem popraži v ponvi za prilogo ribjim jedem. Uporablja se tudi vložena v olju ali kisu, kuhana na pari ali v ponvi s kisom, omakami, kremami in mineštrami.

Zaradi morskega vonja in slanega okusa po "zelenjavi" se uporablja v špagetih s klapavicami in osončnikom.

Bogat je s polisaharidi, flavonoidi, vitamini B, C in D, minerali in oligoelementi (jod, fosfor, kalcij, silicij, mangan, železo 8%), encimi, beljakovinami, betainom, kalcijevimi oksalati, natrijem in magnezijem.

Lahko se ga upošteva kot vitaminski prehranski dodatek in je antiskorbutik, purgativ, diuretik, krepi imunski sistem in varuje kožna tkiva.

Zgodovina in tradicija

Osončnik skoraj sam in obilno naseljuje bareno, rastlina je dragocena in hranljiva, zanimiv je za znanstvenike, ki raziskujejo možnosti uporabe.

Mornarji so ga nosili s seboj na ladje, da bi se zaščitili pred skorbutom in so ga zaradi visoke vsebnosti soli uporabljali za konzerviranje živil.

Viri

AA.VV., Lista rossa della flora d’Italia, Città 2013.

AA.VV., La Laguna - Ambiente Fauna e Flora, Venezia 1992.

AA.VV., Flora e fauna della città di Venezia, Venezia 1981.

N. ANORE’, D. CALZAVARA, L. SALVIATO, A. ZANABONI, Flora e vegetazione delle barene, Venezia 2001.

N. ANORE’, D. CALZAVARA, L. SALVIATO, La vegetazione delle barene, Venezia1984.

G. BUFFA, ET AL., Lista Regionale delle piante vascolari, Città 2006.

G.CANIATO, E. TURRI, M. ZANETTI, La laguna di Venezia, Verona 1995

G. MARCONI, Piante minacciate di estinzione in Italia, Bologna ANNO.

G.PICCHI, A. PIERONI, Le Erbe: Atlante dei prodotti tipici, Città 2005.

S. PIGNATTI, Flora d'Italia, Bologna 1982.

L. POMINI, Erboristeria Italiana, Minerva Medica Torino 1973.

https://www.mosevenezia.eu/my-product/vegetazione-lagunare/

https://www.inran.it/salicornia/20857