Navadni rakitovec

Opis 

Navadni rakitovec je grm ali majhno listopadno drevo, visoko do 9m z razvitim koreninskim sistemom. Deblo je olesenelo in zelo razvejano s precej togimi vejami, od katerih nekatere nimajo listov in imajo močne trne. 

Lubje je sivo-belkasto, medtem ko je na najmlajših vejah luskasto, skoraj srebrno. Tenki listi so izmenični, razpostavljeni spiralno, subsesilni, suličaste oblike, zeleno-sive barve na zgornji strani in dlakave zeleno-srebrne na spodnji. 

Rakitovec ima tako moške kot ženske cvetove, so zelo majhni in zgodnji, brez cvetnih listov, pojavijo se s prvimi listi na vejah prejšnjega leta. Moški so sesilni, združeni v kratka amentiformna socvetja, medtem ko so ženski posamični ali združeni v majhna socvetja. 

Plodovi so psevdo-koščičast,i jajčaste oblike rumeno-oranžne barve.

Rastni pogoji in življenjski prostor

Regionalno je razporejen v osrednjem delu Karnijskih Alp in vzdolž Tilmenta; vrsto so opazovali na obrežjih rek Cellina in Meduna, raste na kamnitih terenih, predvsem na naplavinah, na plazovitih in osiromašenih pobočjih, najrajši na apnenčastih podlagah na višinah od 50 do 1700 metrov. 

Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti

Za pobiranje plodov rakitovca je potrebno počakati na zimo. Prve zmrzali povzročijo nezanemarljiv padec kislosti in dodatno obogatitev z vitamini.

V Furlaniji je poznana omaka za kuhano in pečeno divjačino: “Aspretto di olivello spinoso” 

Navadni rakitovec ima mnoge fitoterapevtske lastnosti. Užitni plodovi vsebujejo jabolčno kislino, mnogo vitamina C in provitamin A (karoten) in so nekoliko kisli, aromatični, imajo adstringentne in čistilne lastnosti, zato jih pogosto uporabljajo v kozmetiki. V Sibiriji iz njih izdelujejo sirup ali jih uživajo surove. 

Nezrele sadeže se uporablja za zdravljenje diareje in dizenterije in se jih lahko nanaša na rane za zaustavljanje manjših krvavitev. Iz vej, listov in korenin izdelujejo barvilo rumene barve. 

Rakitovec, zaradi opaznih plodov, ki vzdržijo še dolgo potem, ko so odpadli listi,  gojijo tudi kot okrasno rastlino.  Pri sonaravnih tehničnih metodah ga uporabljajo za utrjevanje plazišč in peščenih obalnih terenov. 

Zgodovina in tradicija

Generično ime izvira iz grščine 'hippophaés, -éos', ki že pri Dioskuridu in Pliniju opisuje trnasto rastlino peščenih okolij. Izraz 'hippos' (konj), ki je vključen v ime, bi se lahko nanašal na dejstvo, da se je predvsem na Kitajskem in v Mongoliji sok plodov uporabljal za čiščenje dlake konjev, ki je zato postala bolj svetleča in blesteča. 

Viri

http://www.saperesapori.it/News/tabid/306/articleType/ArticleView/articleId/622/Lolivello-spinoso.aspx#.W1bSLNUzaUk

http://www.floraitaliae.actaplantarum.org/viewtopic.php?t=9817