Navadni rman

Opis

Zelnata trajnice, višine od 30 do 60 cm. Ima zelo deljene, dva do trikrat pernato narezane liste. Korenika je tanka, vodoravna, številne so dolge podzemne ali nadzemne pritlike. Socvetje sestavljajo koški s cevastimi in jezičastimi cvetovi. 

Rastni pogoji in življenjski prostor

Lega: sončna do polsenčna

Rastišče: pašniki, ravniki, ruderalna mesta, obdelana tla, na mokrih tleh ne uspeva dobro

Čas cvetenja: od junija do septembra

Čas sajenja: zgodaj spomladi in v jeseni

Razširjenost: od nižine do podvisokogorskega pasu

Uporaba v zdravilstvu in kulinariki

Rastlina vsebuje eterična olja, alkaloide, kumarin, flavonoide grenine, triterpene, salicilno koslino. Pripravki iz rastline vzpodbujajo apetit, delujejo protibakterijsko in protivročinsko.

Rmanov čaj zdravi dihala. Soparo in tudi čaj potegnemo v nosnice pri nahodu. Vpliva na dotok krvi v srce, ureja kroženje krvi in s tem srčni utrip, zdravi okvaro srčne mišice in angino pectoris. Povečuje odpornost proti boleznim. Čaj je zelo zdravilen za črevesje in želodec, odpravlja neješčnost, krče v črevesju in želodcu, vnetje sluznice debelega črevesa, zaprtje, zastoj vode in motnje v jetrih ter žolčne krče. Rman zmanjšuje težave protima in revme. Tudi zadržuje sladkorno bolezen, zlasti v njenih začetkih. Zelo se obnese pri notranjih krvavitvah, krvavem izmečku, krvavitvah iz danke, ledvic, nosa in običajnih ran. Za ženske je rman prvovrstno zdravilo zoper vse tegobe, ureja premočno ali prešibko menstruacijo. Ta čaj je izvrstna pijača in tudi dobro sredstvo za izpiranje pri belem toku, krčih maternice. Čaj grgramo pri zobobolu. S čajem izpiramo rane, udarnine, pike žuželk, polagamo ga kot obloge stolčenega na udarjena in odrgnjena mesta. Vino kuhano z rmanom, pomaga proti neješčnosti, driski, kamnom ledvic, mehurja in žolča. Rman in trotec, kuhana s svinjsko mastjo, dajeta odlično mazilo. Je antiseptik. deluje proti nespečnosti, živčni napetosti in proti visokem tlaku. (S. Ašič, str.:138)

Storia e tradizione/ History and Tradition

Linne je pri objavi rodovnega imena leta 1753 prevzel grško besedo za rastlino s podobnimi listi, kot jih ima rman, ki so jo v Ahilovih spopadih za Trojo uporabljali za zdravljenje ran, kar je zapisal že zdravnik Klavdij Galen (129 - 199).

V preteklosti so ga uporabljali tudi kot zelenjavo za prehrano ali njegov ekstrakt za aromo (npr. pri varjenju piva). Kot dodatek jedem in pijačam (predvsem žganim) se uporablja še danes. Pripisovali so mu tudi nadnaravne lastnosti. Na Kitajskem so v času dinastije Džou posušena stebla uporabljali za napovedovanje prihodnosti.

Posajen v vrtu izboljša rast drugih rastlin, saj izboljšuje kvaliteto prsti, hkrati pa odganja nekatere škodljivce(predvsem rastlinojede žuželke) in privablja druge, ki plenijo škodljivce (npr. ose). 

VIRI:

Domača lekarna patra Simona Ašiča; Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč (prenovljena izdaja, 2.ponatis, 2011)

Pintar, L., Seliškar, A., Cvetje slovenske dežele, Florula Slovenica,  Založba Narava d.o.o., Kranj 2015

https://sl.wikipedia.org/wiki/Navadni_rman

https://sl.wikipedia.org/wiki/Navadni_rman#/media/File:Achillea_millefolium_capitula_2002-11-18.jpg