Obmorski beluš

Opis

Območje gojenja tega ekotipa je  polotok Cavallino, peščeni pas severovzhodno od ustja pristanišča Lido di Venezia. Naravno rastišče je nekoč predstavljal sistem peščin in močvirij, blazina, ki je ločevala Laguno od Jadranskega morja. Mila, vetrovna klima in zemlja, ki je 95% peščena, je bilo okolje, v katerem so spontano rastli divji šparglji. Danes gojeni tipi, čeprav civilizirani zaradi selekcije, imajo še vedno precej značilnosti prvotnih divji rastlin. Gre za trajnico, ki potrebuje veliko svetlobe. Koreninski sistem oblikujejo mesnati rizomi (noga), ki služijo kot skladišče za hranilne snovi, potrebne spomladi za pričetek bujne rasti brstov, ki se imenujejo beluši. Sistemi zračnih korenin so oblikovani iz stebel zelene barve, ki imajo isto funkcijo kot listi. Ko je najbolj razvit, doseže višino približno 2 metra: te veje se jeseni posušijo in se obnovijo naslednjo pomlad.

Rastni pogoji in življenjski prostor

Rastline se razmnožujejo s semeni, ki se nahajajo v plodovih, jagodah, ki so, ko so zrele, intenzivno rdeče barve. Ta vrsta je dvodomna: ima rastline s samo moškimi in rastline s samo ženskimi cvetovi. Sadimo rastline, ki so bile iz semena prejšnje leto vzgojene v rastlinjaku, v peščeno zemljo. Sajenje (35cm med rastlinami; 250cm med vrstami) se izvaja konec februarja. Rastlina je precej trdoživa in zelo odporna na glivične bolezni. Prvi dve leti se je ne obira, tako da lahko razvije veliko število korenin, kar je pomemben dejavnik za pridelavo v naslednjih letih. Obira se jo vsak dan zjutraj, od konca marca do konca maja.

Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti

Sezonsko obdobje pridelave sovpada z velikonočnimi prazniki in z veliko proizvodnjo jajc, s katerimi se po kuhanju kombinirajo na najbolj klasičen način. Uporablja se pri predjedeh v rižotah in juhah.

Tipična značilnost špargljev je grenak okus, ki se glede na osebni okus spreminja od prijetnega do pretirano grenkega.

Tipična jed je Ovi duri e sparasee, trdo kuhana jajca s šparglji. Uporabljajo se v različnih jedeh, od klasičnega spomladanskega cvrtja, predjedi s testeninami ali rižem, pa do bolj zahtevnih jedi s svežo ribo, vzgojeno v dolinah Valli del Cavallino- Treporti. 

Vnos kalorij je zanemarljiv, je pa bogat z vitamini in minerali. Je znan purgativ in diuretik.

Zgodovina in tradicija

 L’ Asparagus officinalis  L. (običajno gojeni)  izvira iz sredozemskega območja in je bil po zaslugi starih Rimljanov razširjen po celi Evropi.  Montine izvira, kot kaže neposredno iz divjega, saj so ga spontano pobirali na peščinah, ki jih v lokalnem dialektu imenujejo “monti”, in od tod morda ime “Montine”.

Viri

http://www.venetoagricoltura.org/upload/pubblicazioni/Asparago%20E493/Scheda%20Asparago%20x%20web.pdf

http://www.agricoltura.provincia.venezia.it/html/att_promozione_prodotti.asp?IDCat=6&view=dett&IDItem=47