Oljka Bianchera

Latinsko ime Olea Europea Sativa

Slovensko ime Oljka Bianchera

Pogosto/krajevno/ljudsko ime Istrska belica

Družina Oljkovke

Opis:

Oljka je srednje veliko zimzeleno drevo. Listi so suličasti, precej trdi, temno zeleno sivi. Za Istrsko belico je značilna srednje bujna, pokončna rast ter poznejši vstop v rodnost. Dozorevanje je neenakomerno in dokaj pozno. Plodovi so srednje debeli, ob obiranju svetlo zelene do rumenkasto zelene barve, ki kasneje prehaja do temno rdečkaste in skoraj črne.  Rodi redno in dobro, namenjena je predelavi v olje. Značilna je visoka vsebnost olja. Olje iz te sorte je sveže, grenko in pikantno.

Rastni pogoji in življenjski prostor:

Izhaja iz Sredozemlja. Dobro uspeva na odcednih, zračnih tleh z nevtralnim pH in sončnih legah. Danes jo gojijo tudi v južni Afriki, Avstraliji, Novi Zelandiji in Kaliforniji. V Sloveniji uspeva na območju slovenske Istre, v Vipavski dolini in Goriških Brdih. Potrebuje srednjo letno temperaturo 15-20 °C

Uporaba v kulinariki in fitoterapevtsko:

Deviško oljčno olje se pridobiva iz plodov izključno z mehanskimi postopki. Uporablja se v kulinariki, zdravilstvu in kozmetiki. Uživanje oljčnega olja pomaga vzdrževati zdravje srčno žilnega sistema. Čaj iz oljčnih listov pomaga pri zniževanju visokega krvnega tlaka.

V cvetnem zdravljenju je Bachov pripravek oljka narejen iz oljčnih cvetov in se uporablja pri telesni in duševni izčrpanosti.

Zgodovina in tradicija:

Že iz časov starega Egipta in kasneje je poznana uporaba različnih mazil na osnovi oljčnega olja z dodatkom dišav in zelišč.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Oljkarstvo