Rdeča lobodika

Opis

Je majhen zimzelen, divji grm, pozimi temno zelene barve, z robustnim rizomom, pogosto razvejan. Iz vrhov rizomov rastejo stebla, visoka preko šestdeset centimetrov, olesenela spodaj, toga, preprosta spodaj in močno razvejana zgoraj. Iz stebel rastejo kladodiji,  lažni listi, ki jih sestavlja sploščeno steblo in ki se končujejo s sploščeno in ostro konico, žile ima bolj ali manj vzporedne.

Pravi listi so majceni, dolgi nekaj milimetrov, trikotne ali suličaste oblike, vstavljeni v središče kladodijev. Cvetovi rastejo posamično, redko v parih, iz pazduh pravih listov, imajo ovoj sestavljen iz šestih perigonovih listov: trije zunanji so ovalni ali eliptični, notranji so suličasti ali linearni, zelenkaste barve, včasih prekriti z rjavo.

Plod je okrogla jagoda živo rdeče barve, ki vsebuje eno ali redkeje dve semeni.

Rastni pogoji in življenjski prostor

Je tipična rastlina ravninske in gričevnate pokrajine, raste tako na apnenčasti kot silicijevi zemlji, nima posebnih potreb po vodi, rada ima zmerno bazičen pH, zahteva precej organskih snovi, ni pa evtrofična. Je skromna rastlina počasne rasti.  

Posejane sadike se presaja po dveh letih v goste gozdove, zmerno toplih pasov. Spomladi je potrebno preprečiti, da bi polži požrli mlade poganjke. Gre za vrsto sredozemskega območja.

Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti

Uporabljajo se mladi poganjki, ki se nabirajo preden olesenijo, kuhani in zaužiti kot šparglji. V preteklosti so nabirali semena, jih posušili in pražili kot nadomestek za kavo.

Poganjke so uporabljali za kuhane ali presne mešane solate, pečene v pečici, popražene na maslu, ocvrte, kot sestavino rižot, minešter, zelenjavnih krem ali pireja.

Uporabljali so se za pripravo sirupov iz petih korenin, skupaj z rizomi divjega koromača, divje zelene, belušev in peteršilja.

Mesnati poganjki so hrustljavi, grenki, aromatični. Uporablja se v rižoti, risotto coi rustegot, in v tropinovcu, grapa ai rustegot. 

Ima adstringentne, protivnetne lastnosti, varuje žile, je diuretik in čisti znojnice.

Učinkovine so fitostiroli, majhne količine esencialnega olja, tanini in ruskogenini.

Uporablja se v pripravkih za odvajanje vode, za premagovanje debelosti zaradi zadrževanja vode, nefritisa,  zlatenice. Nekoč so ga uporabljali za lajšanje putike, artritičnega revmatizma, uretritisa in gonoreje.

Učinkovine rizoma, ruskogenin in neoruskogenin imata preizkušene vazokonstriktivne in protivnetne lastnosti za žile.

Temu dodajmo še blagodejne učinke na ozebline, dilatacije majhnih površinskih žil, nabreklost spodnjih okončin.

Rizom ima diuretične, purgativne in protivnetne lastnosti za sečila, je pomožna sestavina za zdravljenje hemeroidov in krčnih žil.

Zgodovina in tradicija

Beseda “rustegot” spominja na dejstvo, da je rastlina dlakava, trda, grenka in tudi tisti, ki jo uživajo naj bi bili robustni. Pri nabiranju bodeče lobodike so morali biti pozorni, da jih niso opazili, saj je rastla v gozdovih, ki so bili v lasti lokalnih mogočnežev in ki so jih nadzirali njihovi kmetje.

Gojene živali se je izogibajo, zato se je ohranila v gozdovih v lasti gosposke, medtem ko je izginila iz tistih v lasti kmetov, ki zaradi lakote niso prizanesli ničemur. Kakšen gojitelj jo je skrivoma gojil na vrtu, da bi imel vejice, ki jih je pritrdil na podstrešju in v kleti, kjer so varovali svinjske mesnine pred mišmi.

Viri

AA.VV., Scoprire riconoscere usare le erbe, Milano 1977.