Rdeči radič Verona

Opis

Ta radič oblikuje glavico z dobro razvitimi listi. Listna ploskev je živo rdeče barve, z vtisnjeno srednjo žilo srednje velikosti in sekundarnimi, ki so zelo tanke slonokoščene barve. Glavico se prodaja skupaj z delom očiščene bele korenine cilindrične oblike. Rastlina zahteva sonce in se obira, ko doseže velikost 30-40cm.

Rastni pogoji in življenjski prostor

Seje se neposredno v zemljo julija ali pa se presaja sredi avgusta. Od oktobra, potem ko so slane osladile liste, se prične pobiranje. Sadi se na razdalji 50cm med vrsticami in 25cm med rastlinami, kolikor je potrebno za pridobivanje srčastih glavic.

Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti

Zaradi omejene količine listnih žil se lahko uživa sveža. Pripravi se lahko odlične rižote ali pa popeče v pečici.

Listna ploskev je še posebej hrustljava in med zimskimi slanami postane grenak okus manj izražen.

Tipična jed je rižota z veronskim radičem (de raicio veronese). Zaradi srčaste oblike je primeren za pripravo v “krhljih”, ki se jih popeče v ponvi ali v pečici s slanino in sirom. Pogosto se propravlja še sveže testenine z radičevimi srčki in rižota z veronskim radičem.

Kot drugim cikorijam so mu od vedno pripisovali čistilne lastnosti, koristne za želodec. Zaradi precejšnje vsebnosti inulina je odličen stimulans za povečanje dejavnosti koristnih mikroorganizmov, ki bivajo v naših prebavilih.

Zgodovina in tradicija

Izvira iz divje cikorije, katera izvira iz Sredozemlja in so jo poznali že stari Egipčani, Grki in Rimljani. Dokazati je mogoče, da ta ekotip izvira iz kultiviranja kasnega rdečega treviškega radiča.

Viri

http://www.venetoagricoltura.org/upload/pubblicazioni/Verona_SC93.pdf? x15762