Latinsko ime Campanula rapunculus L.
Slovensko ime repuščeva zvončnica
Družina zvončnice
Opis
Gre za zelnato rastlino, ki je tipična za sončne pašnike in puste travnike ter polnaravna okolja. Rastlina ima rozeto briljantno zelenih listov, običajno premera 20cm, iz katerega po drugem letu življenja zraste razvejano steblo, visoko več kot 40cm, iz katerega junija poženejo vijolični cevasti cvetovi (zvončki) veliki med 15 in 25mm.
Kasneje se razvijejo tulci s prostim očesom skoraj nevidnimi črnimi semeni.
Korenina se odebeli v zimskih mesecih, podobna je korenčku, dolga tudi do 10cm, belkaste barve. Je organ za skladiščenje hranil, ki se porabijo med nastajanjem plodov.
Rastni pogoji in življenjski prostor
Uspeva na ravninskih in hribovitih predelih. Zemlja je lahko apnenčasta ali silicijeva, potrebe po vodi niso visoke, pH mora biti nevtralen, zahteve po organskih snoveh so povprečne.
Običajno se jo seje avgusta, površinsko v vrste v razdalji 20cm. Potrebno je okopavanje in pletje. Seme je potrebno odmeriti in razporediti pozorno ter z redčenjem korigirati preveliko gostoto. Pobira se v hladnem obdobju naslednjega leta.
Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti
Rastlino se lahko uživa pred cvetenjem. Vršičke se uporabi za mineštre, slane torte, cvrtja in polnila tortelinov. Pozimi se lahko zaužije odebeljeno korenino z bazalnimi listki prvega leta v solati, popečeno na žaru, kuhano. Lahko se jih pokuha in zaužije kot šparglje.
Lahko se jo uživa presno v solati: mesnato korenino, nežnega okusa med lešnikom in orehom se lahko kombinira z listki iz rozete, ki so bolj grenkega okusa po gozdu. V Venetu ga redko kuhajo, v drugih regijah Italije pa bolj pogosto. Uporablja se ga skupaj z motovilcem v solati Insaeata de raponsoi.
Vsebuje organske kisline, vitamine, mineralne soli, tanine, smole, inulin.
Nekoč so ga uporabljali za zdravljenje angine pektoris.
Ima antiseptične adstringentne in celilne lastnosti.
V kozmetiki ga dodajajo pripravkom za zdravljenje pordele, suhe in vnete kože.
Zgodovina in tradicija
Latinsko ime Campanula izvira iz oblike cvetov, ki so skupni celemu rodu, medtem ko specifično ime izvira iz odebeljene korenine, v latinščini “rapa”. Ta rastlina pa se, za razliko od repe, smatra za specialiteto, za tartuf užitnih divjih zelišč do te mere, da je nabiranje na mnogih področjih privedlo do izumrtja, dviga cen, kar gre pripisati tudi napornosti pobiranja in čiščenja in končno do gojenja na vrtovih, kjer združuje vidika okusa in estetike cvetov.
Viri
https://www.giardinaggio.net/erboristeria/fitoterapia/raperonzolo.asp