Rožmarin

Opis
Izhaja iz dežel Sredozemlja. Raste na suhih, sončnih pobočjih. Vednozelen trajni oleseneli grm, gosto in košato razrasel, do 2 m višine. Listi so podobni iglicam. Dolgi so 2 – 4 cm, široki 2 – 5 mm. Na zgornji strani so usnjati, temno zeleni in gladki, spodnja stran je sivkaste barve. Cvetovi so svetlo modri, rastejo po celem steblu kot navidezna vretenca. Cveti celo pomlad in poletje. Vzgoja je enostavna. Lahko ga razmnožujemo s potaknjenci. Sadimo spomladi, marca in aprila. Vejice nabiramo celo leto, najbolj aromatične pa so v toplih mesecih.

Rastni pogoji in življenjski prostor
Rožmarin potrebuje sončno rastišče in pusta, prepustna in humozna tla z nevtralno do rahlo bazično reakcijo. Uspeva le v področjih z milimi zimami z najnižjimi temperaturami -5 do -8 °C. Za rast ne potrebuje veliko vode, dobro prenaša dolgotrajne suše.

Uporaba v kulinariki
Vršičke vejic, liste in cvetove dodajamo sredozemskim jedem, perutnini, svinjini, ribam, zelenjavnim jedem, siru in omakam. Iz rožmarina lahko izdelujemo tudi aromatizirana olja. Rožmarinovo vino pomaga pri revmi, putiki in napenjanju.

Rožmarin izboljšuje prekrvitev, pomaga pri prebavi, krepi srce in deluje poživljajoče. Farmakološko pomembne snovi so flavonoidi, triterpeni, derivati kavne kisline, eterično olje.

Viri:
Karin Greiner, angelika Weber: Zelišča od A do Ž, Narava d.o.o. Kranj, 2007
Simon Ašič: domača lekarna Simona Ašiča, Celjska Mohorjeva družba, 2008