Shepherdova torbica

Opis 

Je enoletna ali dvoletna zel izjemno raznolikega videza, z olesenelo glavno korenino, pokončnimi tenkimi razvejanimi stebli, ki so lahko gladki ali pokriti s kratkimi dlačicami. Doseže višino od 10 do 60cm. Če rastlino zmečkamo odda močan vonj po sulfidu. 

Listi so izjemno različnih oblik, bazalni so združeni v rozeto z majhnim pecljem, lahko so suličasto-pernati, nazobčani ali celi, zgornji so sesilni, puščičaste oblike. 

Cvetovi, dvospolni so združeni v končne majhne grozde na socvetjih brez listov. So bele barve. Plodovi so ploščati, srčaste oblike.

Rastni pogoji in življenjski prostor

Gre za zelo običajno rastlino, avtohtono v Evropi in zahodni Afriki, razširila se je z gojenjem pšenice in postala ena od najobičajnejših plevelov. 

Ker se prilagodi vsaki klimi, raste v vrtovih, vinogradih, vzdolž starih zidov, na neobdelanih terenih, na obdelanih terenih, na jasah gozdov. Ta vrsta ima več ciklusov: semena vzklijejo, čim padejo na zemljo, zato lahko cveti preko celega leta. 

Najdemo jo od morja pa do 1.800m n.m.v, včasih pa celo višje.

Pobira se od pozne pomladi do jeseni tako, da se odreže celo rastlino (pred cvetenjem).

Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti

Pastirsko torbico se uporablja v kuhinji, ker pa ima močno neprijeten okus, se jo dodaja drugim solatam, na primer v misticanzo - mešanico solat, ali s cikorijo ali v mineštre. V besedilih je kot živilo omenjena leta 1572, v knjigi Costanza Felicija. 

Plešec ima fitoterapevtske lastnosti, v zeliščarstvu ga uporabljajo v prevretkih, poparkih in čajih za zaustavljanje krvavitev in zdravljenje krčnih žil, priporočljiv je za blaženje moten,j povezanih s predmenstrualnim sindromom in menopavzo.

Zgodovina in tradicija

Pastirsko torbico že tisočletja uporabljajo kot živilo: semena te rastline so našli v želodcu tollundskega človeka, (prbl. 500 pr.Kr.- 400 po Kr.) in v neolitskih naselbinah Çatal Hüyük, pomembnega središča, naseljenega v obdobju neolitika v pokrajini Konya v Turčiji, ki je obstajalo okoli leta 6.000 pr. Kr.

Generično ime izvira iz latinskega "capsa " vsebnika katerega namen je bilo shranjevanje zvitkov papirja in ki je kasneje privzelo pomen škatle za shranjevanje dragocenih predmetov, skrinjice, torbice. Specifično ime namiguje na obliko plodov, trikotnih s klinastim spodnjim delom, ki spominjajo na torbice, ki so jih nosili pastirji.

Viri

http://www.floraitaliae.actaplantarum.org/viewtopic.php?t=10569

http://mitel.dimi.uniud.it/flora/scheda.php?id=19

http://www.monzaflora.it/it-IT/schede-tecniche/principale/capsella-bursa-pastoris-l-medik/

http://www.parcodolomitifriulane.it/natura/la-flora/erbe-in-cucina/

http://www.viverelamontagna.ch/wp/magazine/?p=5636

Zin a pavari di L.Manfrin e M.L. Appi