Skorš

Opis 

Skorš v vinogradniških območjih že več kot 1000 let cenijo kot sadno drevo. Zeleni listavec je po videzu zelo podoben jerebiki. Zraste v približno 15 m visoko drevo, z močnim deblom in ovalno do okroglo krošnjo. Njegova skorja je podobna hruševi. Izmenično razvrščeni listi, ki so neparno peresasti, dolgi do 23 cm, so rahlo dlakavi. Beli cvetovi, ki so razvrščeni v polstenih kobulnih grozdih in so veliki do 1,7 cm, se pokažejo v maju ter so samooplodni. Vendar drevesa potrebujejo 8-20 let preden zacvetijo in začnejo roditi. Dosežejo lahko starost do 150 let. Zaradi njegove velikosti je primeren za velike vrtove, bolj kot posamično drevo ali kot skupina dreves pri oblikovanju kulturne krajine. Uporaba je omejena na območja z vinogradniškem podnebjem.

Rastni pogoji in življenjski prostor

Lega: prisojne lege, vinorodni okoliš

Rastišče: Skorš ima najraje suha do zmerno sveža, apnenčasta, ilovnata tla

Čas cvetenja: maja

Čas sajenja: zgodaj spomladi in v jeseni

Skorš je doma v jugozahodni in jugovzhodni Evropi, v Mali Aziji do Medkavkazja in tudi v Severni Afriki.

Uporaba v kulinariki and Phytotherapeutic properties

Ko so plodovi prezreli, so nekoliko trpko-kislega okusa in jih lahko uživamo tudi surove. Pretežno pa jih predelujemo lahko v marmelade iz mešanice skorša, jabolk, hrušk ali kutin, ki so specialiteta posebnega okusa. Iz plodov lahko pripravimo tudi jabolčno vino t.i. jabolčni

»cider«. Poleg tega pa plodove lahko dodajamo tudi jabolčniku iz malo kislih jabolk in hrušk (približno 1%), kar spodbuja bistrenje, povečuje obstojnost ter izboljšuje okus. 

Storia e tradizione/ History and Tradition

VIRI:

http://www.kmetija.si/skors-skoraj-pozabljena-sadna-vrsta/#

http://www.bioportal.si/fotoarhiv.php?iskanec=skor%C5%A1