Leska

Opis 

Je grm, ki zraste 3-4 metre, včasih tudi drevesce višine do 10 metrov. Ima močan in razširjen koreninski sistem. Krošnja je gosta s pokončnimi, podaljšanimi in prožnimi vejami. Mlade vejice so oker barve, odrasle imajo temno rjavo lubje. 

Listi so izmenični in okroglasti, na vrhu ostri, rob je dvojno nazobčan, žile so jasno vidne, na spodnji stnini so dlakavi. 

Zgornja listna stran je nekoliko groba, intenzivno zelene barve, medtem ko so spodaj bolj svetli in nesvetleči. 

Je enospolna rastlina s cvetovi združenimi v enospolna socvetja, ki se razvijejo mnogo pred listi. 

Mačice (moški cvetovi) se na koncu združujejo v skupine ali na listne pazduhe vej prejšnjega leta. Vsaka mačica je v resnici skupek zelo majhnih preprostih cvetov. 

Ženski cvetovi se skrivajo v brstičih. Zrastejo istočasno kot mačice. Iz njih izrastejo majhne rdeče brazde, ki so namenjene zbiranju peloda. 

Plodovi, ki se imenujejo lešniki se združujejo po 2-5 in so skoraj popolnoma oviti v dva dlakava nacefrana ovršna lista.

Rastni pogoji in življenjski prostor

Leska je evropska vrsta, prisotna v celotni Italiji od submediteranskega do gorskega pasu. 

Raste na jasah v listnatih gozdovih, na globoki, sveži, apnenčasto-glineni zemlji, bogati s humusom. 

Rada ima svetla in sončna okolja, pomanjkanje vode lahko povzroči odpadanje lešnikov. Plodove se pobira avgusta in septembra.

Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti

Prehranska kakovost lešnikov je poznana že od nekdaj. Gre za kakovostno energetsko živilo, ki je dragocen vir vitaminov in mineralov. 

V slaščičarski industriji se uporablja moka iz lešnikov za izdelavo čokolade, turškega medu in mandljevega testa, ki so ga ustvarili, ko je Napoleon prepovedal uvoz začimb in je primanjkovalo kakava.

Zgodovina in tradicija

Generično ime izvira iz grškega 'koris' (čelada) in namiguje na naravno pokrivalo, ki pokriva lešnik; specifično ime izvira iz Avelle, kraja v Kampaniji v provinci Avellino, ki je bilo od časa Rimljanov znano po proizvodnji lešnikov. 

Viri

http://mitel.dimi.uniud.it/flora/scheda.php?id=212

http://www.floraitaliae.actaplantarum.org/viewtopic.php?t=3927

http://dbiodbs.univ.trieste.it/carso/chiavi_pub23

http://www.agraria.org/coltivazioniarboree/nocciolo.htm