Regrat

Opis

Je trajna divja zelnica, visoka do 40cm. Listi so združeni v bazalno rozeto, v hladnih mesecih ležijo na zemlji, medtem ko med cvetenjem rastejo pokončno. So nepravilno suličasti in močno nazobčani. Vrh je zaokrožen – trikoten, krpe so upognjene ali srpaste. Cvetovi so združeni v cvetnem košku in rastejo posamično iz vrha votlega stebla (cevkastega). Cvetni koški, ki jih varuje več nizov listkov, se po cvetenju upognejo navzdol. Cvetovi imajo rumen in oranžen cevasti cvetni venec. Iz tega se razvijejo rožki, ki tvorijo lučko, svilnato strukturo v obliki kobula, primerno za prenašanje semen po zraku.

Rastni pogoji in življenjski prostor

Ta vrsta raste na mestih, bogatih s hranili, preko celega leta potrebuje precej vode, sončno ali polsenčno mesto in vsaj tri košnje, ki jim mora slediti gnojenje, če se ga pobira z rezanjem. Raste po nižinah, na gričih, količina kalcija in silicija ni pomembna, pH rahlo bazičen, zemlja mora imeti veliko organskih snovi. Rastlina lahko raste v velikih mono-specifičnih populacijah, v sadovnjakih ali na zelo gnojenih namakanih poljih.

V vrtu se seje pozno poleti in ne potrebuje nobene nege, razen zmernega zalivanja v vrhuncih poletne suše.

Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti

Rastlino se lahko uživa pred cvetenjem, poganjke se uporabi za mineštre, slane torte, cvrtja in polnila za torteline, medtem ko se brste in odprte cvetove uporablja soljene ali vložene v kisu prve in v marmeladah ali predjedeh druge.

Ima značilen grenak okus, je zelo okusen, drugačen od drugih nebinovk, ki se jih nabira iz podobnih razlogov. V ustih je vztrajen in grenak. 

Surovega se uporablja z maščobo pissacan cruo col lardo,ali kuhanega z drugimi zelišči  erbe cote miste.

Regrat je v fitoterapiji ena od tako poznanih in pomembnih rastlin, da ima celo svojo vejo, ki se imenuje  regrat-terapija tarassaco-terapia. Samo za primer naj navedemo njegovo lastnost čiščenja jeter in ledvic.

Zgodovina in tradicija

Skupaj s hmeljem in lepnico predstavlja tretji steber ljudske gastronomije, saj je pogost in ga je lahko prepoznati. Izraz ”andar ad erbe” pomeni pobiranje regrata ob spomladanski “menjavi sezone”, saj ob uživanju večjih količin očistiti kri.

Termin "Taraxacum" verjetno prihaja iz grškega "tarasso", ki pomeni zdraviti, ozdraviti, v povezavi z blagodejnimi učinki, ki so poznani že od nekdaj. Nekatere raziskave ne izključujejo izvora besede iz arabskega Tharachakon= kar pomeni grenko zelišče, cikorija.

Viri

AA.VV., Scoprire riconoscere usare le erbe, Milano 1977.

http://www.elicriso.it/it/piante_medicinali/tarassaco/

http://mitel.dimi.uniud.it/flora/scheda.php?id=127