Sliva "Mirabelle"

Opis

Je drevo, ki se slabo oprašuje in ki ne preseže 6 metrov višine, ni nikdar vitko, se takoj odpre in ki, ko je starejše, razpre veje. Listi so izmenični in dlakasti po obeh straneh, večji od divje slive. Beli cvetovi se pojavijo aprila, pred olistanjem. Plod je okrogel in rožnat, pokrit z voskastim oprhom. Seme je orešek oblike skrajšanega mandlja, dolgega centimeter in pol.

Rastni pogoji in življenjski prostor

Sliva se ne razlikuje od tiste z modrikastim plodom, vendar je nekoliko bolj zahtevna glede hranil in količine vode. Je odprto ovalne rasti z vejami, ki nikdar ne visijo, večjimi listi in manjšo nagnjenostjo k razmnoževanju s koreninskimi poganjki.

Obrezuje se z namenom pomlajevanja in uravnoteženja produktivnih sposobnosti. Sadeže se obira postopoma v dveh tednih. Ko so sadeži zreli, odpadajo, zato se obiranje izvaja s pomočjo namenskih mrež.

Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti

Kot vse stare sorte sliv se običajno uporabljajo sveže ali v mešanicah za regulacijo prebave (od tod ime v venetskem jeziku).

Sliva z malo sladkorja, nežnega okusa, aromatična ko je zrela, neokusna če ni. Največ vonja ima, če je koncentrirana v mešanicah kremaste konsistence polnega okusa.

Tipične jedi niso znane, v glavnem se uporablja zaradi fitoterapevtskih lastnosti in je, kot drugi sekundarni viri,  slabo poznana.

Podobno kot druge stare sorte naj bi bila osvežilna, bogata z vitamini, regulira prebavo.

Zgodovina in tradicija

Ta sorta je slabo znana, morda je bila prinesena za časa Napoleona in morda izvožena v Francijo, kjer je posledično znana pod imenom “Mirabelle”.

Viri

AA. VV., Scoprire riconoscere usare le erbe, Milano 1997