Latinsko ime Phaseolus vulgaris L.
Slovensko ime Stari fižol San Quirino
Družina fižolovke
Opis
Je enoletna povrtnina, hitrega razvoja z zelo razvejanim in precej površinskim koreninskim sistemom. Za absorpcijo dušika iz zraka se lahko zahvali delovanju bakterij, ki živijo v simbiozi s koreninskim sistemom, kjer se hranilo nahaja v gomoljih.
Ta sorta pritlikavega fižola (višina 50-50 centimetrov) ima srednjo produktivnost. Prvi listi so preprosti, drugi triperesni s srčastimi listki. Cvetovi so združeni v grozde pod listno pazduho in so bolj ali manj bele barve.
Plod je viseča stročnica, ki jo imenujejo strok, znotraj katerega se nahajajo semena. Ta so užitna, majhna, podolgovata, rjavkaste barve z očescem temno rjave barve.
Rastni pogoji in življenjski prostor
Rastlina ima rada veliko sonca in zmerno klimo z rednim dovajanjem vode.
Najbolj primerna zemlja za fižol mora biti rahla, sveža, plodna. Ne sme biti preveč apnenčasta, sicer bodo semena trda in jih bo težko skuhati zaradi debele ovojnice
Fižol se sadi v luknje s 4-5 semeni na luknjo, na razdalji 10-15 cm. Pred cvetenjem je potrebno rastlino osipati, da se omogoči namakanje in pretakanje ter da se jo ohrani bolj stabilno pred vremenskimi vplivi.
Pobiranje se začne julija in se izvaja ročno z ruvanjem rastline iz zemlje. Stroke se pobere in posuši na zraku.
Ko so popolnoma posušeni, se stroke stolče s palico, da seme izpade.
Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti
Semena se dobro uporabljajo v kulinariki. Po kuhanju imajo izredno tanko lupino, medtem ko je meso kompaktno in zelo fino. Zaradi teh značilnosti so edinstvena.
So odlične sestavine za juhe in enolončnice, kot sta pašta-fižol po furlansko in tipična fasoi e frumenton, ki se pripravi z namakanjem fižola in žita ter kuha približno dve uri z zaseko (lardo battuto), peteršiljem, oljem, krompirjem, soljo in poprom.
Nekateri tipični recepti so: Mousse di fagiolo antico di San Quirino e cioccolato in Fasoi e frumenton.
Zgodovina in tradicija
Mnoge stročnice so gojili že od nekdaj: lečo, bob, čičeriko, grah in volčji bob. Ne pa tudi fižola, ki izvira iz Amerike.
Od leta 1800 so v pordenonskem vznožju gora gojili precej fižola, leče, boba, pa tudi drugega.
Nekoč je bila ta stročnica cenjena, bila je celo dražja od ovsa in so jo na bližnjih trgih prodajali ali izmenjavali z drugimi izdelki.
Viri
http://www.ersa.fvg.it/divulgativa/prodotti-tradizionali/vegetali-naturali-o-trasformati/fagiolo-antico-di-san-quirino
http://messaggeroveneto.gelocal.it/pordenone/cronaca/2017/12/04/news/il-fagiolo-di-san-quirino-sara-presidio-slow-food-1.16195369
http://www.fvglivexperience.it/2018/01/17/friuli-venezia-giulia-vince-la-prova-del-cuoco/
http://www.regione.fvg.it/rafvg/export/sites/default/RAFVG/economia-imprese/agricoltura-foreste/allegati/CibarioERSAedizione2017-2.pdf
https://www.fondazioneslowfood.com/it/presidi-slow-food/fagiolo-di-san-quirino/
http://giannabuongiorno.it/tag/san-quirino/