Trpotec

Opis 

Trpotec vrsta, ki razširjena po Evraziji, je danes subkozmopolitska, prisotna v vseh regijah Italije. Gre za trajnico, zelišče s kratkim in debelim rizomom in pasastim koreninskim sistemom, doseže višino  20÷30 cm. 

Listi so združeni v bazalno rozeto, dolgi, ravni, suličaste oblike s celim robom in na majhnem peclju, običajno so gladki, včasih pa zelo dlakavi. 

Listne ploskve imajo 5 glavnih, dobro opaznih vzporednih žil. Socvetje je kratek klas dolžine 1-5cm z ovalno-koničastimi listki. Plod je kapsula.

Rastni pogoji in življenjski prostor

Raste v delno obdelanih površinah, na travnikih za košnjo, pa tudi ob cestah in na obdelovalni zemlji, na apnenčasto-ilovnati precej globoki zemlji, bogati z dušikom, od morja pa do gorskega pasu. 

Če se ga goji, se seje spomladi, cveti junija in julija, pobira pa se od junija do avgusta.

Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti

Trpotec se v kuhinji uporablja tako surov kot kuhan, blanširan in uporabljen v mineštrah, juhah in prilogah skupaj z drugimi zelišči. 

Ena od tipičnih furlanskih jedi so testenine s trpotčevim pestom.

Trpotec ima zaradi vsebnosti tanina, kalijevih in magnezijevih soli fitoterapevtske lastnosti in je učinkovit za zdravljenje pikov žuželk in za celjenje ran. 

Zgodovina in tradicija

Trpotec so v preteklosti imenovali tudi "Marsova rastlina" in je pripadal tako imenovanim "čarobnim" rastlinam (skupaj s črnim zobnikom, volčjo češnjo, mandragoro, itd.) ter so ga povezovali z astrologijo.

Viri

http://mitel.dimi.uniud.it/flora/scheda.php?id=876

http://www.floraitaliae.actaplantarum.org/viewtopic.php?t=9764

http://untuffonellinsalata.blogspot.com/2015/03/pasta-al-pesto-di-piantaggine-una.html