Latinsko ime Carciofo
Slovensko ime Artičoka
Družina Košarice
Opis
Trajna zelnata rastlina, zelo robustna, z do 2 m visokim in 4-5 cm debelim steblom, ki je poraščeno z listi. Listi so veliki, dolgi 30-60 cm, bodičasti in globoko deljeni. Nazobčanost in bodičavost se razlikujeta glede na sorto. Zgornji del lista je zelen in gladek, spodnji del je sivo zelen in dlakav. V drugem letu po sajenju razvije cvetno steblo. Na vrhu stebla se razvijejo okrogli bodičasti cvetni koši, ki jih obiramo pred cvetenjem. Rastlina cveti modro vijoličasto, zgodaj poleti. Koreninski sistem je globok in dobro razvit. Sadimo marca in aprila, obiramo pa od aprila do maja.
Kot zdravilo so uporabni sveži ali posušeni listi in njihovi pripravki. Omeseneli, še ne odprti mladi cvetovi se uporabljajo v kulinariki.
Rastni pogoji in življenjski prostor
Artičoka izvira iz Sredozemlja, kjer je najbolj razširjena še danes. Za rast potrebuje veliko toplote in sonca. Pozimi prenese temperature do -5 °C . Ne mara preveč vlage. Tla naj bodo globoka in humozna. Razmnožujemo s semeni ali še bolje s koreninskimi izrastki.
Uporaba v kulinariki
Potrjeno je, da so jo uporabljali že Egipčani 500 let pr.n.št. V Rimskem cesarstvu je veljala kot zelenjavna specialiteta. V Francijo in Anglijo naj bi prispela šele v 15. stoletju, kjer jo je uživalo v glavnem plemstvo.
Ureja delovanje jeter, jih čisti in krepi. Pospešuje apetit in prebavo. Zmanjšuje holesterol, poapnenje žil, sladkor v krvi, ureja izločanje žolča. Najpomembnejše učinkovite sestavine v listih so derivati kafeoilkininske kisline, flavonoidi in seskviterpenski laktoni (grenčine, ki pomagajo pri izločanju prebavnih sokov).
Strunjanska artičoka: Listi so zelo malo ali nič bodičasti in deljeni. Cvet je v velikosti ping pong žogice ali malo večji. Da ohranimo enake lastnosti rastlin, jih razmnožujemo izključno z deljenjem. Najbolj primeren čas za to je september – oktober. V kulinariki uporabljamo cvetove, preden gredo v cvet. Pobiramo jih maja pa do prvih dni junija. Artičoke so prišle v slovensko Istro v času Beneške republike.
Viri:
• http://www.my-personaltrainer.it/erbe-medicinali/carciofo.html
• Dr. Joerg Gruenwald,Christof Jaenicke: Zelena lekarna, Mladinska knjiga založba, 2014
• Simon Ašič, Domača lekarna patra Simona Ašiča, Celjska Mohorjeva družba, 2008
• Sakelšak Matjaž: Optimizacija vzorčenja listov artičok za izolacijo DNA. Zaključna naloga. Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije.