Borovnica

Opis 

Črni trn je samonikla grmovnica, ki občasno zraste do velikosti dreves. Je listopadna trajnica s precej redko in nepravilno, zelo trnasto krošnjo. Veje so rjavkaste barve z bolj ali manj temnimi madeži. Trni niso nič drugega kot preoblikovane stranske vejice. Na grmu zraste mnogo mladik, ki omogočajo vegetativno razmnoževanje. Doseže lahko do 3m višine. 

Listi, ki se pojavijo po cvetenju, so izmenični suličasti, imajo kratke peclje, zgornja listna ploskev je nesvetleča, gladka in temno zelene barve, spodnja je svetla in dlakava, rob je nazobčan. Cvetovi je pojavijo med februarjem  in aprilom, so dvospolni, posamični, vendar tesno skupaj, imajo kratek pecelj; cvetni venec sestavlja 5 belih cvetnih listov.  

Plodovi so okrogli koščičasti sadeži modro-črne ali vijolično-azurne barve premera 10 ÷15 mm. Ko dozorijo, dobijo slivi podobno kožico (pruinoso),  bolj okusni postanejo po deljenju, do katerega pride s prvimi zmrzalmi.

Rastni pogoji in življenjski prostor

Ta vrsta, ki izvira je Evrope in Kavkaza, je heliofilna rastlina, pionirska, ki zasede opuščena zemljišča. 

Gre za rustikalno rastlino, ki se dobro prilagodi revni in kamniti zemlji, običajno raste na obronkih panjevcev in v grmovju, vzdolž brezen na neobdelanih sončnih zemljiščih, kjer zaradi lahkega ukoreninjenja oblikuje trnaste prostore, ki so tako neprehodni, da zaščitijo tudi druge rastline in ptice, ki tam najdejo idealno zavetje za gnezdenje.

Najdemo ga na ravninah do 1600m n.m.v. Cveti med marcem in aprilom, sadeže, ki so zelo trpki, se lahko pobira po prvih zmrzalih, ko dosežejo zrelost. Iz njih pridelujejo žganja, pijače, marmelade in vino.

Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti

Omenimo naj nekatere tipične jedi: z alkoholom, sladkorjem, belim vinom in jagodami črnega trna se lahko pripravi dober digestiv; z destilacijo sadežev pa se pridobi odlično žganje. 

V pokrajini Baskiji izpostavijo jagode črnega trna večmesečni maceraciji v alkoholu aromatiziranem z janežem, skupaj s kavnimi zrni in vaniljo. Tako proizvedena pijača je tipični digestiv z imenom "Patxaran"

Zgodovina in tradicija

Generično ime, ki so ga uporabljali že Rimljani nima zanesljivega etimološkega pomena. Specifično ime namiguje na trnaste veje.

Po starem izročilu, veje črnega trna, kismo jih 4. decembra, na praznik Sv. Barbare, narezali in dali v vazo, ob Božiču že zacvetijo in tako naznanijo srečo in zdravje v naslednjem letu. Sv Barbara velja za zaščitnico vsehljudi, ki se bojijo strele, ljudi, ki delajo v nevarnosti nenadne in nasilne smrti. Med njimi rudarjev, kamnosekov in drugih. Po legendi je živela v 3.stoletju v Nikomediji, mestu v severozahodni Mali Aziji ob Marmarskem morju.

Viri

http://www.floraitaliae.actaplantarum.org/viewtopic.php?t=14145

http://dbiodbs.univ.trieste.it/carso/chiavi_pub23

http://mitel.dimi.uniud.it/flora/scheda.php?id=1375