Cikorja katalonski radič

Opis
Z imenom cikorija poimenujemo dva tipa rastline iste botanične vrste. Eno je divje rastoča rastlina z modrimi cvetovi, ki raste povsod in sliši na ime potrošnik. Cikorija pa je tudi sorta radiča z imenom katalonski radič. Obe vrsti se po hranilnih in zdravilnih vrednostih bistveno ne razlikujeta.  Divji radič izhaja iz področja Evrope, raste na pašnikih, travnikih, ob poteh. Rastlina je zelnata trajnica, pokončna in močno razvejana ter zraste do 1,5 m visoko. Listi so pritlične rozete, rahlo nazobčani. Stebelni listi so suličasti. Cvetovi so modri, redkeje rožnati, vijolični ali beli, združeni v koškasta socvetja in rastejo iz stebla. Katalonski radič ima močno nazobčane liste dolžine 20 – 25 cm in širine 4 – 6 cm, temno zelene barve. Stebla so okrogla in mesnata. Oblikuje rozeto. Sadimo ga od marca do avgusta, obiramo ga od maja dalje, v toplejših krajih tudi prezimi.

Rastni pogoji in življenjski prostor
Potrošnik raste skoraj povsod, rad ima suha tla in veliko sonca. Katalonski radič dobro uspeva v srednje težkih, vlažnih in bogatih tleh. Na območju Sredozemlja lahko prezimi na prostem, drugje pa v zaščitenih prostorih.

Uporaba v kulinariki
Cikorija je bogat vir vitaminov A, B in C, kalcija, fosforja, cinka in magnezija. Je rahlo grenkega okusa. Mlade liste lahko uporabimo do začetka cvetenja kot surovo ali kuhano zelenjavo z dodatkom česna, jajc in olivnega olja. Grenak okus kaže na vsebnost snovi, ki pozitivno vplivajo na organizem. Tako naj bi pomagala pri krepitvi jeter in žolčnika, spodbuja prebavo, čisti sečila in kri. Grenkobo povzroča grenčina intibin. Prepražene korenine cikorije, ki jih izkopljemo pozno jeseni, uporabljamo kot kavni nadomestek. Množično se je uporabljal predvsem v kriznih časih.

Viri:
Karin Greiner, Angelica Weber: Zelišča od A do Ž, Narava d.o.o. kranj, 2007
https://www.dnevnik.si/1042516609
http://zeleni-zabojček.si/za/katalonski-radič/cikorija/