Figa

Opis
Figa je listopaden, srednje velik grm ali drevo višine do 10 m. Krošnja je precej redka in slabo obraščena. Listi so deljeni, glede na sorto pa različne velikosti. Lubje je gladko in svetlorjave barve. Pri figi in njej sorodnih vrstah je prisoten mehanizem oplodnje, pri katerem sodeluje kot opraševalka majhna osica šiškarica, ki na simbiotičen način živi v plodovih fige. Plod fige je sestavljen iz skupine plodov, ki se razvijejo iz cvetov. Na notranji strani ploda se nahajajo majhni plodoči – oreški. Figa, ki jo uživamo, je v bistvu omesenel notranji in zunanji del popolnoma razvitega cveta. Poznamo sorte, ki v istem letu rodijo dvakrat (junija in septembra – oktobra)in sorte, ki v istem letu rodijo le enkrat (september – oktober). Sadimo spomladi, marca in aprila.

Rastni pogoji in življenjski prostor
Figa uspeva povsod v subtropskem podnebju. Pri nas jo najdemo na mikroklimatsko ugodnih legah v Istri, na Goriškem in v Brdih. Figa potrebuje za kakovosten in obilen pridelek povprečno letno temperaturo zraka okoli 12 °C, pozimi pa prenese temperature do -15 °C. Optimalna  letna količina padavin je 1000 mm/m2. Najbolje uspeva v srednje težkih, globokih, humoznih tleh, raste pa tudi v zelo revnih tleh in v sušnih območjih. 

Uporaba v kulinariki
Figa je ena najstarejših gojenih sadnih rastlin, na Bližnjem vzhodu naj bi jo gojili že 12000 let p.n.š. , kar je 1000 let prej, preden so začeli gojiti žito in stročnice. Predvideva se, da izvira iz J Perzije in Sirije, od koder naj bi jo Feničani, nato pa Grki in Rimljani prenesli do Sredozemlja.

Zdravilne lastnosti fige so poznali že 2000 let p.n.š. Plod vsebuje visok delež sladkorja (glukoza, fruktoza), fenolne spojine, organske kisline, antioksidante, vitamine, mineralne snovi in mnogo vlaknin. Na vsebnost le-teh vplivajo vremenske razmere in rastišče, kjer drevo uspeva. Organske kisline dajo plodu aromo, prispevajo h kislosti, ohranjajo kakovost in vplivajo na obarvanost plodov. Antioksidanti vplivajo na sposobnost skladiščenja in stabilnost ploda, ohranjajo prehranske vrednosti in senzorične kakovosti.

Fige so hitro pokvarljive, zato jih moramo shraniti v hladilniku. Da jih lahko uživamo preko celega leta, jih sušimo na soncu ali v sušilnicah. So super hrana za možgane in živčevje, ker zelo hitro povišajo raven glukoze v krvi. Sveže fige vsebujejo 15 % sladkorjev, medtem ko posušene kar 60 %.

Bela Petrovka: drevo je zelo bujne rasti, listi srednje veliki in večinoma tridelni. Prvi rod začne zoreti okoli 20.6., plodovi so težki okoli 80 g. Jesenski rod zelo obilen, vendar so plodovi manjši (60 g) in manj kvalitetni, obiranje se začne okoli 15.8. in traja 15 dni. Kožica ploda je svetlo zelene barve, meso je rožnato, oblika ploda je okrogla.

Miljska figa: Poleg Bele Petrovke je pri nas najbolj razširjena sorta. Drevo je srednje bujno, listi so tri do sedem delni. Zori le enkrat in sicer okoli 20.8.. Plodovi so ploščati, po velikosti precej neizenačeni, s povprečno težo 45 g. Kožica je vijolične barve. Meso je temno rdeče, aromatično in sočno.

Viri:
Univerza v Ljubljani, biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo. Urška Klančar: Kakovost plodov fige (Ficus carica L.) na dveh lokacijah, diplomsko delo.Monografija: Figa (Ficus carica L.) v Istri. Morfološke, molekulske in nekatere kemijske značilnosti. Koper, 2008