Koruza

Latinsko ime Zea mays

Slovensko ime Koruza

Družina Trave

Mesec sajenja IV.
Mesec obiranja IX.
Svetloba ☀️☀️☀️
Zalivanje veliko

Opis
Koruza je enoletna enodomna rastlina. V višino zraste 0,5 do 3,5 m.  Steblo ali bet je sestavljen iz členkov (kolenc) in medčlenkov. Znotraj je zapolnjeno s strženom. Listi so suličasti, široki in dolžine 30-100 cm. Cvetovi so združeni v socvetja. Na vrhu je moško socvetje ali metlica, v osrednjem delu pa 1–3 ženska socvetja, ki po oploditvi oblikujejo strože. Iz metlice se ob pomoči vetra osipa cvetni prah. Storž je sestavljen iz gobaste notranjosti (klasinca) in zrn, ki so lahko rumene, bele, rdeče ali črne barve. Dozoreli storži so oviti z ovršnimi listi. Koreninski sistem je šopast. Če je sušno, razvije tudi nadzemne korenine, s katerimi sprejema zračno vlago.


Rastni pogoji in življenjski prostor
Koruza je toplotno zahtevna rastlina. Rabi tudi veliko vlage, letna količina padavin mora biti 500 – 600 mm. Največje potrebe po vlagi so od začetka cvetenja do mlečne zrelosti. Tla morajo biti globoka in srednje težka, z 2 – 3,5 % organske snovi. Sejemo od sredine aprila do sredine maja. Spravilo poteka odvisno od namembnosti od konca avgusta do septembra (silaža) ter od konca septembra in oktobra pri koruzi za zrnje.


Uporaba v kulinariki
Uporablja se koruzna moka kot samostojna jed (polenta) ali kot dodatek drugim mokam. Iz koruze se pridobiva tudi olje iz koruznih kalčkov, ki je zelo obstojno.

Poleg glukoze vsebuje veliko vitaminov in mineralov: tiamin B1, mangan, biotin, pantotenska kislina, folna kislina, železo, magnezij, cink in selen.

Izhaja iz Amerike, kjer so jo udomačili že ameriški staroselci. Po odkritju Amerike je bila med prvimi rastlinami, ki so bile pripeljane v Evropo. V Sloveniji se je do sredine 20. stoletja imenovala turščica, ker naj bi jo v 17. Stoletju k nam pripeljali Turki. 


Trukin: različica oblikuje  1-2 manjša storža. Posebnost te sorte koruze je, da je oranžne barve in da so semena primerna za luščenje. Oluščena semena se uporablja za pripravo tradicionalne frmantonje (koruzne) maneštre (enolončnica). Sejemo konec aprila, pridelek obiramo oktobra.


Viri:
doc. dr. Darja Kocjan Ačko: Poljščine, pridelava in uporaba. ČZP Kmečki glas, d.o.o. Ljubljana, 2015
https://lj.kgzs.si/Portals/1/2014%20-%20novice/Tehnoloska%20priporocila%20za%20koruzo-koncna%20verzija,09_04.pdf


Gurmanski užitki