Kraški šetraj

Opis
Kraški šetraj je trajna rastlina močnega vonja. Raste v obliki grmička z močno razraščenimi stranskimi poganjki, do 40 cm visoko. Pri tleh je nekoliko olesenela. Listi so ovalni, celorobi, 1-2 cm dolgi in 5 mm široki, nasprotno nameščeni na steblu. Steblo je okroglo in rahlo dlakavo. Cvetovi so beli in dvoustnati. Cveti od junija do avgusta. Sadimo ga marca in aprila. Nabiramo ga celo leto, največ učinkovin pa je v listih tik pred cvetenjem in med cvetenjem. Je zelo priljubljena paša za čebele. Po vonju je šetraj nekoliko podoben popru, zato so ga velikokrat uporabljali namesto le-tega. Izvira iz J Evrope, Turčije in S Afrike.

Rastni pogoji
V naravi najdemo šetraj na toplih, kamnitih pobočjih v Sredozemlju. Potrebuje tudi veliko toplote. Za tla ni zahteven, bolje pa bo uspeval v rahlih in s hranili bogatih tleh.

Uporaba v kulinariki
Kot začimba se dodaja stročnicam in različnim mesnatim jedem (jagnjetina, svinjina, teletina), klobasam, ribam, solatam, gobam. Znan je kot krepčilo za želodec. Sprošča želodčne krče in kolike, zato ga dajemo v vse fižolove, zeljne, krompirjeve in druge jedi, ki rade napihujejo. Dodamo ga šele ob koncu kuhanja. Pomagal naj bi tudi pri črevesnih težavah in driski, glistam in okužbam dihal. Z eteričnim oljem zdravimo glivične okužbe. Liste lahko žvečimo v ustih, saj deluje antibakterijsko in antiseptično. Je diuretik, zato ga uporabljamo za čiščenje telesa. Čaj so dajali piti tudi domačim živalim, če so imele prebavne težave. Glavne učinkovine šetraja so eterična olja, tanini, grenčine in fenolne snovi.

Viri:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Kra%C5%A1ki_%C5%A1etraj
https://www.primorske.si/2014/05/31/kraski-setraj-vraca-mosko-moc-nazaj
https://www.vrtnarava.si/rastline/opisi/zelisca/kraski-setraj