Oljka

Opis
Oljka je tipična sredozemska rastlina. Oljčna drevesa so ena najstarejših gojenih dreves.  Zraste v drevo višine do 15 m in doseže starost 1000 in več let. K nam naj bi prišla v 4. stoletju pr.n.št. z grškimi kolonizatorji. Obalni pas severnega Jadrana je, poleg nekaterih območij v Italiji, skrajna severna meja, kjer je možno gojiti oljko na obsežnejših pridelovalnih površinah. V Sloveniji gojimo oljko na obalnem območju do Kraškega roba (Slovenska Istra), v Goriških brdih, na Goriškem in ponekod v Vipavski dolini. Oljčniki so relativno majhni, večinoma obsegajo 0,2 do 3 hektare.

Oljka je zimzeleno drevo, na katerem se listi obdržijo do tri leta. Listi so enostavni, nasprotno razporejeni, podolgovato eliptične oblike s kratkim pecljem. Zgornja stran lista je zelene barve in bleščeča, spodnja stran pa srebrno siva. Cvetovi oljke so združeni v socvetja z 10-45 cvetovi, ki se razvijejo v zalistju poganjkov prejšnjega leta. So dvospolni, velikosti 15 do 60 mm, bele barve. Oljka je vetrocvetka. Plod je koščičast, različnih oblik, barve (od zelenedo vijoličaste in črne) in velikosti. To je odvisno od sorte in od rastnih razmer. Teža ploda je od enega do nekaj 10 g. Povrhnjica pokriva meso, ta pa obdaja koščico, v kateri je seme. V zrelosti meso obsega 60-90 %, koščica 10-40 %, seme pa samo 2 %. Plodovi vsebujejo 40-60% vode in 10-25 % olja. Oljko razmnožujemo z zelenimi potaknjenci ali s cepljenjem. Sadimo spomladi marca in aprila, obiramo pa oktobra in novembra, odvisno od sorte.

Rastni pogoji in življenjski prostor
Najugodnejše temperature za rast so med 20 in 30 °C, prenese tudi 40 – 50 °C. Pozimi prenese za krajši čas temperature -6 do -7 °C, po več dnevih pa pride do poškodb. Oljka raste v območjih s količinami padavin 300 do več kot 1000 mm letno. Potrebuje veliko svetlobe. Za sajenje izberemo sončno lego, dovolj velike sadilne razdalje in primerno gojitveno obliko. Osvetljeno drevo doseže večje pridelke, višjo vsebnost olja in enakomerno dozorevanje. Dobro je prilagojena na različne tipe tal. Najbolje uspeva v rahlih, dobro propustnih in založenih tleh nevtralne do rahlo kisle reakcije. V težkih glinastih tleh lahko pride do zastajanja vode, česar oljka ne prenaša. V plitvih, skeletnih tleh slabše obrodi. Pomembna je prisotnost apnenca. Kalcijev karbonat naj bi vplival na odpornost oljk proti nizkim temperaturam in na kakovost olja.

Uporaba v kulinariki
Iz sadežev oljke pridobivamo deviško oljčno olje in sicer izključno z mehanskimi postopki. Oljčno olje pomaga vzdrževati zdravje srčno – žilnega sistema, pripomore k zdravju srca, zmanjša oksidativni stres in izboljša stanje krvnih lipidov. Če torej želimo ohraniti kar največ zdravju koristnih snovi, predvsem antioksidantov, ki jih vsebuje oljčno olje, je najbolje, da ga uporabljamo hladnega. Lahko ga uporabljamo tudi za pečenje, vendar pri tem tvegamo večje izgube zdravju koristnih snovi.

Istrska belica: neznanega izvora, podatkih izhaja iz Boljunca v zaledju Trsta. Srednje bujna, zaprta, pokončna in metlasta rast, nekoliko poznejši vstop v rodnost. Samooplodna sorta, vendar je boljša oploditev v mešanih nasadih. Dozori dokaj pozno, v drugi polovici novembra. Plodovi srednje debeli, rumenkasto zelene barve, ki prehaja od temno rdečkaste do skoraj črne barve. Zanjo je značilna visoka vsebnost olja. Olje je sveže, grenko in pikantno.

Štorta: namenjena za vlaganje. Drevo je dokaj bujno in precej redko, rodnost pa je redna in sorazmerno dobra. Dozoreva zgodaj. Plodovi so srednje debeli do debeli, podolgovate oblike in rahlo ukrivljeni. Značilno zanjo je barvanje z vrha, tako da je polovica ploda še zelena, druga polovica pa že temna.

Viri:
Vesel Viljenka in sodelavci: Oljka. Kmečki glas, Ljubljana, 2009
https://prehrana.si/clanek/152-ali-se-oljcno-olje-lahko-segreva?gclid=Cj0KCQjwpcLZBRCnARIsAMPBgF0UGm0hAq76XBCJAWJ5CAoPBdtOxdv4s2hnXC5UlTvcnVLZfbJ7I7IaApFuEALw_wcB