Latinsko ime Allium cepa L.
Slovensko ime Čebula Val Cosa
Družina čebulnice
Opis
Rdeča čebula iz Cavassa in doline Val Cosa je poljščina z dvoletnim ciklusom. Je lokalni ekotip, ki je bil selekcioniran s časom in se je prilagodil okolju gojenja. Posebna je zaradi čebulice srednje velikosti, okrogle oblike, sploščene na značilen način in zaradi določene spremenljivosti velikosti, ki izvira iz biodiverzitete, ki jo vsebuje njena genetska dediščina.
Barva notranjosti je bela z rožnato-vijoličnimi vzorci, ko dozori. Zunanje ovojnice postanejo intenzivno rožnate barve, od česar izvira tudi ime.
Listi so izmenični in jih sestavljata listna ploskev in ovoj. Slednja je vstavljena v stegno, ki predstavlja steblo rastline v začetni fazi njenega razvoja. Cvetovi so združeni v kobul na vrhu pokončnih pecljev.
Sadež je majhna kapsula, ki vsebuje črna semena. Čebulico sestavljajo nožnice, ki postanejo rezervni organ. V prvem letu življenja se ovoji odebelijo in se preoblikujejo v koncentrične mesnate ovojnice– luskoliste v notranjem delu, medtem ko zunanji postanejo papirnati, spremenljive barve.
Gre za užitno rastlino, z hrustljavim in sladkim, ter nikdar pikantnim jedrom čebulice, zato je to odlična vrtnina, ki se jo lahko uživa tudi surovo.
Rastni pogoji in življenjski prostor
Ta rastlina ima rada sončna področja, je precej odporna na mraz, vendar ne mara prevelikih temperaturnih nihanj. Glede vode je nezahtevna vrtnina, tako da je dodatno zalivanje potrebno samo če je zemlja popolnoma suha. Rada ima srednje težko, dobro zračno, rahlo zemljo. Najbolj primerne gredice se nahajajo na sončnih, zračnih, nekoliko nagnjenih območjih.
Rdečo čebulo iz Cavassa in doline Val Cosa gojijo na relativno omejenem območju ob vznožju hribov zahodne Furlanije-Julijske krajine med potoki Meduna, Cosa in Arzino, v občinah Castelnovo del Friuli, Travesio, Clauzetto, Sequals in Meduno. To območje je bilo do pred petdesetimi leti znano po bogastvu zelenjadarstva.
Seje se januarja, februarja, marca; sadike se od aprila sadi v rahlo in zračno zemljo. Izvaja se kolobarjenje in kombiniranje s korenjem, zeleno in peteršiljem.
Čebulo se pobira avgusta in se jih čez celo leto shrani spletene v kite.
Uporaba v kulinariki in fitoterapevtske lastnosti
Čebula iz Cavassa in doline Val Cosa ima posebej zanimivo sestavo, saj to vrtnino sestavlja približno 92% vode, 5,7% ogljikovih hidratov, beljakovin in vlaknin je okoli 1%, maščobe ne presežejo 0,1%.
Poudariti je potrebno, da je bogata z vitamini A, B1, B2, C, E in mineralnimi solmi, med katerimi naj omenimo kalcij, magnezij, fosfor, železo in mangan. Po pobiranju jo pogosto vložijo v sladko-kisli preliv ali pa jo konzervirajo, pogosto v kombinaciji z drugimi vrtninami in starimi sortami jabolk.
Izmed receptov naj spomnimo na domačo zelenjavno rižoto z rdečo čebulo iz Cavassa, kremno juho iz čebule iz Cavasso Nuova in doline Val Cosa, testenine s čebulo iz Cavassa in doline Val Cosa pečene v pečici, tortico iz koruzne moke napolnjeno s sirom Montaž in čebulo iz Cavassa in doline Val Cosa.
Glede fitoterapevtskih lastnosti - poleg tega, da je močan stimulator vseh organskih funkcij – spodbuja delovanje ledvic, kjer omogoča lažje odvajanje dušikovih odpadkov in vzdržuje prožnost žil. Ima hipoglikemično/anti-diabetično delovanje, saj vsebuje glukokinin. Lahko se jo uporablja tudi pri mnogih terapijah: v dermatologiji se lahko uporablja kot antibiotično in antibakterijsko zdravilo.
Ima nezanemarljive zdravilne lastnosti: zahvaljujoč antibiotičnem delovanju koristi dihalnim potem; preprečuje različne bolezni, kot so visok krvni tlak, arterioskleroza in starostne težave. Zniža nivo holesterola in lipidov v krvi.
V vlaknih se nahajajo posebne sestavine, fruktani, ki prispevajo k izboljšanju črevesne flore.
Če je čebula rožnata ali rdeča, je bogata tudi s flavonoidi, predvsem antocianinom, ki so pomembni zaradi njihovega antioksidacijskega delovanja in zaradi sposobnosti aktivacije določenih diuretičnih učinkov. Značilna je po lahki prebavljivosti.
Ker se mnoge od teh lastnosti s kuhanjem izgubijo, jih je bolje uživati surove.
Zgodovina in tradicija
Gojenje je bilo zelo donosno in ženske so jo sejale konec januarja v zavetju, po nekaj mesecih pa so jo presadile in jo pobirale konec poletja.
Potem, ko so jih pustile, da odležijo in se posušijo na podstrešjih, so prepletle stebla z močvirsko travo – ki jo tu imenujejo palut – ki je posebej odporna in prožna ter so iz večjih čebul oblikovale rieste, kite.
Majhne čebule so bile namenjene konzerviranju v kisu. Industrializacija, potres leta 1976, pa tudi bolj masovno kot kakovostno potrošništvo so drastično znižali proizvodnjo te vrtnine, ki jo sedaj gojijo samo še v vrtovih lokalnih prebivalcev, izključno za lastno uporabo.
Viri
http://www.ersa.fvg.it/divulgativa/prodotti-tradizionali/vegetali-naturali-o-trasformati/cipolla-rosa-della-val-cosa-cipolla-rosa-di-castelnovo-del-friuli-e-cavasso
https://www.associazionecipollarossadicavasso.it/
http://www.turismofvg.it/Presidi-Slowfood/Cipolla-di-Cavasso-e-della-Val-Cosa
http://www.slowfoodfvg.it/presidi/cipolla-di-cavasso-e-della-val-cosa/
https://it.wikipedia.org/wiki/Cipolla_rossa_di_Cavasso_Nuovo
https://luoghi.italianbotanicaltrips.com/cipolla-di-cavasso/
http://www.pordenonewithlove.it/it/cosa-fare/gusto/prodotti-tipici/la-cipolla-di-cavasso-e-della-val-cosa-un-abito-rosa-che-riveste-un
http://www.tipicidigusto.it/cipolla-rosa-della-val-cosa/
https://www.associazionecipollarossadicavasso.it/ricette/
http://kmzeroudine.com/ricetta-cipolla-cavasso