Divji špargelj

Latinsko ime Asparagus acutifolius

Slovensko ime Divji špargelj

Družina Beluševke

Mesec sajenja III.- IV.
Mesec obiranja III. - IV.
Svetloba
Zalivanje zmerno

Opis
Špargelj je trajna zimzelena rastlina, raste v obliki polgrma. Stebla so delno polegla, dolga do 2 m in precej olesenela. V višino zraste 30 – 70 cm. Fotosinteza poteka v igličasto preoblikovanih poganjkih, ki jih predstavljajo pazdušni, sploščeni, listom podobni šopi poganjkov. Pravi listi so zakrneli in izgledajo kot majhni ovršni listi. Cvetovi so zvončaste oblike, zeleno beli do rumeni, 4,5 – 5,5 cm dolgi in združeni v skupke. Cveti avgusta in septembra. Rastlina je dvodomna. To pomeni, da zrastejo na eni rastlini samo moški ali ženski cvetovi. Po cvetenju oblikuje majhne rdeče ali črne  jagode velikosti 5-6 mm, ki dokončno dozorijo pozimi.
Zgodaj spomladi odžene mlade poganjke, ki izraščajo iz podzemnega stebla ali rizoma in jih ljudje nabirajo že tisočletja. Že od nekdaj so v Istri obogatili spomladanski jedilnik in pomagali preživeti gospodinjstvo.

Rastni pogoji in življenjski prostor
Za rast potrebuje sončno in toplo rastišče, uspeva tudi v polsenci. Najpogosteje jih najdemo na robovih gozdov, ob poteh, med grmovjem in v nekultivirani krajini. Tla morajo biti peščena do ilovnata in dobro propustna za vodo.
Če želimo na rastlinah pridobiti seme, moramo skupaj saditi moške in ženske rastline. Sejemo spomladi (marec, april). Obiramo zgodaj spomladi mlade poganjke, 20 – 30 cm dolge.

Uporaba v kulinariki
Divji špargelj ima močan, grenak okus in je zelo nizkokaloričen. Še preden so ga začeli uporabljati v prehrani, je bil znan kot odlično sredstvo proti srčnim težavam, vodenici, zobobolu in pikom žuželk.
Vsebuje veliko različnih vitaminov in mineralov kot npr. fosfor, žveplo, kalcij, magnezij, železo, baker, jod, vitamine C, A in B kompleks ter mnogo antioksidantov. Čisti kri, lajša prebavo in pomaga pri obolenju sečil.

Uspeva v obmorskih predelih v sredozemskem podnebju.


Viri:
Babnik, N.: Samonikle vrste šparglja (Asparagus L.) v Sloveniji,… in razmnoževanje s tkivnimi kulturami. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za agronomijo, magistrsko delo, 2001
http://lifestyle.enaa.com/zdravje-in-prosti-cas/Divji-sparglji-zakladnica-mineralov-in-antioksidantov.html
https://www.coloursofistria.com/sl/gastronomija/istrske-jedi/divji-sparglji

Gurmanski užitki